• Science of Gymnastics
• Zadnja številka
• Navodila za izdelavo članka
• Arhiv številk

Laurita Marconi Schiavon, Myrian Nunomura
Uvodnik

GYMNASTICS AT OLYMPIC GAMES

SCGYM 10 3 2018 journal

In 2018, The Science of Gymnastics Journal has reached the first decade of existence! We must celebrate, as it is among the few scientific journals specific to one sport!

We applaud its 10th anniversary with this special issue for October: Gymnastics at Olympic Games.

Rio 2016 has gone, with many memories to recall, the exuberance performance of Simone Biles and Kohei Uchimura in women’s and men’s Artistic Gymnastics; Margarita Mamun in Rhythmic Gymnastics; and Uladzislau Hancharou and Rosanna Maclennan in women’s and men’s Trampoline. They were crowned absolute queens and kings, although there are many others who exhibited their best too. Gymnastics has been growing and evolving at each Olympic Cycle, new skills and combinations abound, and gymnasts seem to have no limits! However, this evolutionary trend in Gymnastics is partly owed to the science, and the gymnastics’ community knows well gymnasts could not reach that far without the support of science. This special edition adds 12 articles to the science of gymnastics from researchers of Brazil, Bosnia and Herzegovina, Croatia, Germany, Portugal, Slovenia and the United States of America, who cover a variety of topics.

Maja Pajek discusses the influence of rules’ changes on the trend of higher difficulties and gymnasts’ specialization in Artistic Gymnastics, while investigating the performance of all-around medalists at individual apparatus finals.

Ivan Čuk and Karmen Šibanc present the history of the development of Olympic Games all-around medallists and their success in reaching the podium on individual apparatus in Men’s Artistic Gymnastics.

Ivana Montandon and Myrian Nunomura explored the experiences of older gymnasts (over 20 years of age) and the factors that contributed to the prolongation of their sports career in the high level of Women’s Artistic Gymnastics in Portugal.

William Sands, Steven Murray, Jeni McNeal, Cindy Slater, and Michael Stone conducted an extended and updated analysis of the sizes trends of U.S. female Olympic artistic gymnasts including the 2012 and 2016 Olympic Games.

Flavio Bessi and Jan Pfeifer attempt to set a viable classification system to categorize the rotation habits of high-level artistic gymnasts in the Women’s Individual All Around finalists at the Olympic Games Rio 2016.

Catarina Leandro analyzed the evolution of the apparatus difficulty in the Rhythmic Gymnastics in two Olympic cycles, as an attempt to identify eventual factors that could contribute to the improvement of performance in competition.

Eliana Toledo, Mateus Oliveira, Maria Letícia Scarabelim and Bianca Assumpção analyzed the impact of the Rhythmic Gymnastics Code of Points (2013-2016) by allowing vocal music in routines, at the Rio 2016 Olympic Games.

Laurita Schiavon and Bruna Locci analyzed the perspectives of Brazilian gymnasts on the experience of participating in the Olympic Games in the Women’s Artistic Gymnastics competition (1980-2004), using oral history in a qualitative research approach.

Caroline Molinari, Vitor Costa, Kamau Monteiro and Myrian Nunomura analyzed the Brazilian Women’s Artistic Gymnastics team participation over the last four cycles (2004-2016) in order to identify and discuss the factors associated to the results and contributions to the development of this sport in the country.

Marco Bortoleto, Paulo Carrara and Murilo Roveri analyzed the participation of the Brazilian trampoline gymnastics in the main international events as the World Championships and the Olympic Games.

William Sands and Olyvia Donti  characterized and analyzed the durations of careers of U.S. elite female gymnasts who had qualified for Olympic Games and World Championships teams and compare these with the team rank from 1936 to 2016.

Sunčica Delaš Kalinski, Petra Mandić Jelaska and Almir Atiković examined the relative age effect (RAE) among Women’s and Men’s Artistic Gymnastics in the elite international gymnasts who competed at Olympic Games.

After hosting the Olympic Games in our country (Brazil), we are very pleased as guest editors for this special issue. It was a unique opportunity to work with researchers from different countries and fields of study, and to realize how science can support the many gaps still to fulfil in the world of gymnastics. Articles also incited our reflection and foster much thought.

We hope you will enjoy every article presented as we did.

Maja Pajek
REZULTATI OLIMPIJSKIH ZMAGOVALK MNOGOBOJA NA POSAMEZNIH ORODJIH

SCGYM 10 3 2018 article 1

Spremembe Pravil za ocenjevanje spodbujajo povečanje težavnosti sestav in vedno več vadbe na posameznem orodju. Razčlenjeni so bili rezultati zmagovalk olimpijskega mnogoboja na posameznih orodjih. Podatki iz olimpijskih iger 1952-1984 kažejo, da so v tem obdobju kar pet krat nosilke medalj v mnogoboju osvojile kar 75 do 100% vseh medalj na posameznih orodjih. Na splošno so na prvih treh obravnavanih olimpijskih igrah nosilke medalj v mnogoboju osvojile 7,7 medalje na zadnjih treh pa 4,3. Uspešnost zmagovalke v mnogoboju je bila izračunana kot vsota vseh odličij na orodjih deljeno s štiri. Število odličij na posameznih orodjih pri olimpijskih zmagovalkah pada in tudi v bodoče je pričakovati tak trend.

Ključne besede: zgodovina, orodna telovadba, razvoj.

Ivan Čuk, Karmen Šibanc
KAKO USPEŠNI SO OLIMPIJSKI ZMAGOVALCI V MNOGOBOJU NA POSAMEZNIH ORODJIH NA OI 1924-2016

SCGYM 10 3 2018 article 2

Na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah 1896, mnogoboj v orodni telovadbi še ni bila disciplina. Prvič so odličja v mnogoboju podelili leta 1900 v Parizu, vendar do naslednjih olimpijskih iger leta 1924 prav tako v Parizu niso podeljevali odličij na posameznih orodjih. Članek raziskuje kako uspešni so bili olimpijski zmagovalci pri osvajanju odličij na posameznih orodjih. V Parizu leta 1924 je Leon Štukelj osvojil naslov v mnogoboju in na drogu. Od takrat dalje so nosilci odličij v mnogoboju zelo različno osvajali tudi odličja na posameznih orodjih. Zadnji serijski zmagovalec je bil Vitalij Šerbo (Belorus), ki je leta 1992  zmagal v mnogoboju in še na treh orodjih. Od takrat dalje ni nihče ponovil tega uspeha. Z odprtimi Pravili za ocenjevanje , so se odprla vrata posameznikom, ki vadijo in tekmujejo le na enem orodju, prav tako je vedno več takih posameznikov tudi na olimpijskih igrah, zato se možnosti za ponovitev uspeha Vitalija Šerba zmanjšujejo.

Ključne besede: zgodovina, moška tekmovalna orodna telovadba, nosilci odličij.

Ivana Montandon Aleixio, Myrian Nunomura
STAROST IN ŠPORTNA POT PRI ORODNIH TELOVADKAH

SCGYM 10 3 2018 article 3

Ženska tekmovalna orodna telovadba (WAG) je olimpijski šport, ki je sčasoma ustvaril slavna mlada dekleta, ki so ga obširno kritizirali zaradi "majhnih pikic ". Sedanja raziskava je nastala z načrtom "Staranje: k najboljši praksi ženske orodne telovadbe " (Kerr, Barker-Ruchti, Schubring, Cervin, Nunomura, 2015), ki je bil namenjen razčlenitvi izkušenj starejših telovadk in dejavnikov, kar je prispevalo k podaljšanju njihovih športnih poti. Udeleženke te študije so bile bivše telovadke, ki so še vedno dejavne na Portugalskem na visoki ravni. Izvedli smo polstrukturirane pogovore za zbiranje poročil udeležencev in tematsko razčelnitev smo uporabili kot obdelavo podatkov. Dojemanje, da postanejo telesno starejša, je bilo med večino telovadk najtežje uresničiti. Izkušnje pri "starejših" telovadkah so jim pomagale razumeti, kako se posamezna dejanja zgodijo in se tako soočajo z izzivi novih stopenj njihove športne poti. Dejavniki, ki vplivajo na razvoj kariere, so bili omiliti mit, da zrele ženske v orodni telovadbi ne morejo sodelovati na mednarodni ravni; predlagati nadomestne možnosti za usposabljanje, da se ohrani splošno zdravje telovadk; predlagati smernice za vodenje športne poti. Postavljajo se smernice prihodnjih raziskav o tem, kaj bi bilo mogoče storiti, kaj ne bi smelo biti storjeno; ali česa bi se morali izogibati s vaditelji, telovadke in zainteresiranimi stranmi na splošno za nadaljnjo športno pot telovadk.

Ključne besede: ženska orodna telovadba, telo, podaljšanje športne poti.

William A Sands, Steven R Murray, Jeni R McNeal, Cindy Slater, Michael H Stone
ZGODOVINSKE SPREMEMBE V TELESNI VIŠINI, MASI IN STAROSTI AMERIŠKIH TELOVADK NA OLIMPIJSKIH IGRAH

SCGYM 10 3 2018 article 4

skoraj vse sodobne olimpijske igre so prinesle mnoge pripombe in kritike glede telesnih značilnosti telovadk. Pripombe kritikov, znanstvenikov, novinarjev in zdravnikov prepogosto nakazujejo, da so te pomanjšane športnice nenavadno majhne in morda nezdrave. Namen: razširjena in posodobljena razčlenitev telesnih značilnosti ameriških olimpijskih telovadk, vključno z olimpijskimi igrami leta 2012 in 2016. Metode: Ocenjene so bile uradne javne evidence ameriškega olimpijskega komiteja in ameriške telovadne zveze telovadk olimpijske vrste, vključno z višino, maso, starostjo, indeksom telesne mase (BMI) in uvrstitvijo v skupine. Ocenjeno je bilo šestnajst olimpijskih vrst s skupno 123 telovadkami, vključno z njihovimi namestnicami. Analize smeri razvoja smo izvedli z uporabo linearnih in polinomskih modelov. Rezultati: Analize so pokazale, da se je od leta 1956 najprej zmanjšala višina, masa, starost in BMI, nato pa se je povečala, z izjemo višine in ranga. Najboljše regresijske napovedi so bile pridobljene z enačbami polinomov 2. reda. Višina in razvrstitev sta v celotnem zgodovinskem obdobju naraščala. Zaključek: Ženske olimpijske telovadke so se v približno osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih nižale. Do leta 2008 so opazili naraščanja spremenljivk višine. Dodatek podatkov o olimpijskih igrah za leti 2012 in 2016 je pokazal, da se je višina premaknila z manjšim trendom naraščanja in se v zgodovinskem obdobju še naprej zmanjševala.

Ključne besede: smer razvoja, telesne značilnosti, telovadke, velikost.

Flavio Bessi and Jan Pfeifer
SMER VRTENJA PRI OBRATIH NAJBOLJŠIH SVETOVNIH TELOVADKAH

SCGYM 10 3 2018 article 5

Svetovno najboljši vaditelji sprašujejo, ali obstaja shema vrtenja, ki izboljša učinkovitost pri telovadbi in / ali olajša učenje prvin z obrati. Čeprav obstajajo nekatere raziskave in znanstvene publikacije o tem, še vedno iščemo več podatkov, da bi razumeli podvržene odnose v navadah visokokvalitetnih telovadk. V nedavni študiji so bili finalisti v mnogoboju olimpijskih iger na olimpijskih igrah Rio 2016 kategorizirani z uporabo sedanjega načina razvrščanja smeri obratov. Namen te študije je kategorizirati ženske finalistke mnogoboja na olimpijskih igrah Rio 2016. Poleg tega; bi morala raziskava pomagati izboljšati načina razvrščanja s primerjavo obeh spolov. Predpostavljamo, da bi morala biti shema vrtenja žensk bolj zahtevna zaradi zahtev plesnih  gibov in telovadnih obratov. V tem okvirju je namen raziskave, da se oblikuje tudi sistem za razvrščanje telovadk. Študija je pokazala, da se 52% ženskih finalistk obrača na desno, medtem ko se 48% raje obrača na levo pri plesu in telovadbi.

Ključne besede: stranskost, prednost smeri, obrati, doslednost smeri obrata.

Catarina Leandro
TEŽAVNOST PRI RITMIČNIH SESTAVAH MED DVEMA OLIMPIJSKIMA DOBAMA

SCGYM 10 3 2018 article 6

Namen te študije je bil analizirati razvoj težavnosti posameznih orodij v dveh olimpijskih dobah in ugotoviti morebitne dejavnike, ki bi lahko prispevali k izboljšanju kakovosti izvedbe na tekmovanju. V ritmiki smo raziskovali težavnost prvin z orodjem (morda bi lahko ritmičarke sodelovale na olimpijskih igrah) na prvih svetovnih prvenstvih vsake dobe (2012/2016 in 2016/2020). Ta razčlenitev se je osredotočila na tehnično vrednost prvin, ki so jih izvajale ritmičarke v skupno 288 sestavah na svetovnem prvenstvu leta 2013 in 200 sestavah na svetovnem prvenstvu 2017. Podatki so bili obdelani z opisno statistiko in po preverjanju normalno porazdelitev podatkov z uporabo testa Kolmogorov-Smirnov smo uporabili t-test, da ugotovimo, ali med svetovnimi prvenstvi obstajajo značilne razlike. Rezultati so pokazali naraščajoči pomen težavnosti prvin v končnem rezultatu ritmičark. Prvine težavnosti so se znatno povečale iz ene dobe v drugo, predvsem zaradi povečanja vrednosti mojsterstev. Obstaja večje ravnovesje pri uporabi različnih prvin, kar daje prednost izvedbi. Povečanje vrednosti težavnosti z orodjem v tekmovalnih sestavah bo prispevalo k kakovosti in raznolikosti tekmovanja ritmike na olimpijskih igrah.

Ključne besede: ritmika, težavnost po orodjih, ocenjevanje, tekmovanja, predstavitev.

Eliana Toledo, Mateus Oliveira, Maria Letícia Scarabelim, Bianca Assumpção
VPLIV SPREMEMBE GLASBE V PRAVILNIKU ZA OCENEJVANJE (2013-2016) NA SESTAVE RITMIČARK NA OI 2016

SCGYM 10 3 2018 article 7

Pravilnik za ocenjevanje v ritmiki 2013-2016, je bil mejnik, ki omogoča vokalno glasbo v sestavah. Namen te študije je bil razčleniti vpliv te spremembe v sestavah na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu (Brazilija). To je dokumentarna raziskava z dvema vrstama virov: uradnim virom mednarodne telovadne zveze in videoposnetki sestav. Vzorec je sestavljalo 26 ritmičark in 14 vrst. Razvrstitev je bila količinska in kakovostna (vrsta glasbe). Ugotovili smo, da je bilo od 104 pesmi posameznih sestav, 81 pesmi samo z glasbili (IM) in 23 predstavljenih z glasom in besedami (MVW). Med IM je bilo 21 severnoameriških (NA) in 60 iz drugih narodnosti (ON). Med MVW je bilo 11 NA in 12 od ON. V sestavah vrst je bilo od 28 pesmi, 17 IM, 11 pa MVW. Od IM jih je bilo 6 NA in 11 ON. Med MVW je bilo 6 NA in 5 ON. Sklepamo, da je večina posameznic in vrst uporabila to novo pravilo. Ta sprememba je bila dejansko vključena v programe nacionalnih zveze in ugotovili smo močan vpliv NA glasbe.

Ključne besede: ritmika, olimpijske igre, Pravila za ocenjevanje, Severno Ameriška glasba.

Laurita Marconi Schiavon, Bruna Locci
POGLED BRAZILSKIH TELOVADK NA NJIHOVO UDELEŽBO NA OLIMPIJSKIH IGRAH

SCGYM 10 3 2018 article 8

Ta članek razčlenjuje pogled brazilskih telovadk, ki so sodelovale na olimpijskih igrah (OG) v orodni telovadbi (WAG) (1980-2004), o izkušnjah, ki uporabljajo ustno zgodovino v kvalitativnem raziskovalnem pristopu in medsebojno tematsko razčlenitev. Avtorica se je pogovarjala z desetimi brazilskimi telovadkami (100% vzorca), ki so sodelovali na OG do leta 2004. Pričevanja telovadk so pokazala, da se je brazilska skupina WAG izboljšala na mednarodnih tekmovanjih, pričakovanja telovadk so se sčasoma spremenila, sanje, da sodelujejo na OG, so jih vsi delili. Od generacije pionirskih telovadk (1984-1988-1992) do prehodne generacije (1996-2000) je mogoče opaziti več razlik, povezanih s pritiskom, da se dobro uvrstijo na tekmovanju. Medtem ko pionirske telovadke niso bili zaskrbljeni glede njihove uvrstitve na OG, so bile prehodne telovadke opozorjene na odgovornost, da zastopajo svojo državo. Za nove generacije telovadk (2004) je udeležba na OG nosila breme, da bi morali nekaj doseči, da bi bile med najboljšimi telovadkami na svetu, z dejanskimi možnostmi, da bi odšle v finale in dobile medalje v finalih na orodjih. Pričevanja kažejo njihovo zaupanje v delo, ki so ga razvili izkušeni ukrajinski trenerji, ki so vodili brazilsko ekipo na OG v Atenah. Telovadke opisujejo svoje izkušnje na OG, ker so opravili poslanstvo, obenem pa občutek olajšanja, razočaranja, želje po vrnitvi na druge igre, nekatere celo poročajo o občutku izgubljenosti po vrnitvi v Brazilijo.

Ključne besede: ženska orodna telovadba, zgodovina, olimpijske igre.

Caroline Inácio Molinari, Vitor Ricci Costa, Kamau Osei Fregonesi Ferreira Monteiro, Myrian Nunomura
KRITIČNA RAZČLENITEV NASTOPOV BRAZILSKIH TELOVADK NA OLIMPIJSKIH IGRAH V OBDOBJU 2004-2016

SCGYM 10 3 2018 article 9

Ženska orodna telovadba (WAG) v Braziliji je bila zastopana na olimpijskih igrah od leta 1980; vendar pa je bila polna vrsta  uvrščena šele leta 2004. Razčlenili smo udeležbo brazilske vrste v zadnjih štirih obdobjih (2004-2016), in smo ugotovili več dejavnikov, ki so bili podani v rezultatih WAG. V študiji smo ocenili te dejavnike, ki so odrazili na njihovih prispevkih k razvoju orodne telovadbe. Mejnik olimpijskega obdobja 2001-2004 zaznamuje prva udeležba celotne vrste, ko so tuji vaditelji prevzeli WAG, sistem usposabljanja je bil reorganiziran in izbrani športniki so se začeli vaditi v centraliziranem okolju usposabljanja v Curitibinem centru za usposabljanje. Obdobje 2005-2008 je bilo uspešnejše, kot posledica dolgoročnega načrtovanja. V olimpijskem obdobju 2009-2012 je brazilski WAG šel skozi obdobje turbulence, usposabljanje ni bilo več centralizirano, glavni vaditelj brazilske vrste se je vrnil v svojo matično državo. V olimpijskem obdobju 2013-2016, z organizacijo olimpijskih iger 2016 v mestu Rio de Janeiro, je brazilski olimpijski komite izdelal strategije za povečanje uspeha države, kar je spet prineslo izboljšanje rezultatov vrste. Zaključili smo, da so zadnja olimpijska obdobja predstavljali velik napredek v brazilski WAG. Prestrukturiranje od leta 2000 je bil najpomembnejši pogoj, da bi disciplina dosegla sedanjo raven. Izboljšanje pogojev usposabljanja in konkurence, strukturiranje Centra za usposabljanje odličnosti in podpora multidisciplinarnih vrst so bili bistveni za pripravo brazilske vrste na olimpijskih igrah.

Ključne besede: olimpijske igre, večletno načrtovanje, mednarodna zahvala.

Marco Bortoleto, Paulo Carrara, Murilo Guarniei Roveri
SKOKI NA PONJAVI: BRAZISLKA UDELEŽBA NA VELIKIH TEKMOVANJIH – UDELEŽBA NA OLIMPIJKSIH IGRAH ŠE VEDNO SEN

SCGYM 10 3 2018 article 10

Od kar sta sodobno ponjavo zgradila George Nissen in Larry Griswold okoli leta 1934 v ZDA, je ta oprema in njegova uporaba doživela velike spremembe. Njen razvoj je bil odločilen, da bi se skoki na ponjavi vključili v program olimpijskih iger leta 2000. V Braziliji se je ta šport prčel v osemdesetih letih in je bil vključen samo v brazilsko telovadno zvezo leta 1999. Namen študije je razčleniti brazilsko udeležba na mednarodnih prvenstvih skok na ponjavi. Zbiranje podatkov je potekalo z zbiranjem dokumentov z  glavnih mednarodnih tekmovanj. Rezultati kažejo, da je bila prva udeležba na olimpijskih igrah za Brazilijo mogoča šele leta 2016, saj je Brazilija država gostiteljica, čeprav je Brazilija vodilna v Južni Ameriki z ustreznim sodelovanjem na celinski ravni. Sklepamo, da brazilska udeležba na svetovnem prvenstvu in na olimpijskih igrah ni pomembna. Nenazadnje tudi pomanjkanje ustrezne opreme, slabo stanje centrov za usposabljanje, odsotnost rednih in uradnih programov vaditeljskega izobraževanja in pomanjkanje podpore društvom kažejo, da ta disciplina telovadbe ni prednostna naloga nacionalnih športnih organov.

Ključne besede: telovadba, olimpijske igre, tekmovanje, razvoj.

William Sands, Olyvia Donti
ZGODOVINSKI PREGLED USPEŠNOSTI AMERIŠKIH TELOVADK NA SVETOVNIH PRVENSTVIH IN OLIMPIJSKIH IGRAH 1936 - 2016

SCGYM 10 3 2018 article 11

Ženska vrsta telovadk iz ZDA je v zadnjih letih izjemno nastopila na olimpijskih in svetovnih prvenstvih. Eden od vidikov uspešnosti, ki je bil pomemben pri uvrstitvi vrst, je predhodna izkušnja športnikov. Predhodne izkušnje lahko merimo s skupnim številom tekmovanj na svetovni ravni in trajanjem športne poti pred danim tekmovanjem. Olimpijske igre in svetovna prvenstva so bili pregledani med letoma 1936 in 2016. Število tekmovanj na tekmovalko in rezultati vrste so bili razčlenjeni za celotno obdobje. Bilo je 193 telovadk in 43 tekmovanj. Športna pot trajanja telovadke je bila določena z izračunom let med tekmovanji, v katerih je sodelovala. Rezultati regresijske razčlenitve časovnih serij niso pokazali nikakršne zveze med trajanjem športne poti in obdobjem, medtem ko je bil s časoma značilen trend zmanjševanja ranga vrste (boljši zaključek ekipe). Po razdelitvi obdobja na dva dela ni bilo nobenih značilnih razlik med zgodnjim in poznim obdobjem v trajanju športne poti, statistične razlike v razvrstitvi vrste pa so bile enake v enakem obdobju. Olimpijske igre in svetovna prvenstva so bila ločena in spet ni bilo nobenih značilnih razlik med dvema stopnjama tekmovanja glede trajanja športne poti, niti ni bilo v obeh obdobjih razvidno značilno razlikovanje. Zdi se, da ni bilo razmerja med trajanjem kariere in uvrstitvami vrst.

Ključne besede: zgodovina, razvoj, posameznice, vrste, mednarodni nivo.

Sunčica Delaš Kalinski, Petra Mandić Jelaska, Almir Atiković
VPLIV SORAZMERNE STAROSTI NA OLIMPIJSKE TELOVADCE

SCGYM 10 3 2018 article 12

Sorazmerni starostni učinek (RAE) je svetovni pojav, ki je opisan kot posledica starostnih razlik med posamezniki, ki tekmujejo v isti skupini. RAE temelji na določilu, ki 1. januar uporabljajo kot mejni datum, in se uporablja za zmanjšanje razvojnih razlike med starostmi in zagotoviti bolj pravično tekmovalnost. Prej smo v orodni telovadbi večino študij na RAE opravili pri telovadcih na državni ravni. Ta študija je razčlenila RAE tako med vrhunskimi telovadkami (NF = 1268) in telovadci (NM = 1186), ki so sodelovali na vseh olimpijskih igrah, ki so potekale od leta 1964 do leta 2016. Z uporabo χ2 testa smo ugotovili pomembno razliko: 1) v količini skupnega vzorca telovadcev, rojenih v določenem mesecu (p <0,001); 2) v količini v vzorcu finalistov na orodjih, rojenih v določenem mesecu (p <0,005); 3) v količini v vzorcu finalistov na posameznem orodju, rojenih v določenem četrtletju leta (p <0,005); 4), v količini v vzorcu finalistov na posameznem orodju, rojenih v določeni polovici leta (p <0,005). Kar se tiče telovadk, v količinah katerekoli ženske skupine, rojene v določenem mesecu, četrtletju ali polovici leta, ni bilo ugotovljenih pomembnih razlik. Glede razlik med spoloma niso bile ugotovljene nobene pomembne razlike med frekvencami telovadcev in telovadk, rojenih v določenem mesecu, četrtletju in polovici leta. Kljub določenim razlikam med spoloma je bil splošen sklep, da RAE ni prisoten pri vrhunskih telovadcih in telovadkah.

Ključne besede: moški, ženske, razlike, starost.

Anton Gajdoš
Kratek zgodovinski prispevek XIII

SCGYM 10 3 2018 Anton Gajdoš

New Books
Nove knjige

SCGYM 10 3 2018 new books