Ivan Čuk
Uvodnik
Thomas Heinen, Nadja Walter, Linda Hennig & Damian Jeraj
PROSTORSKO ZAZNAVANJE CELEGA TELESA JE ODVISNO OD KVALITETE TELOVADCA
Jaroslav Krištofič, Tomáš Malý, František Zahálka
VPLIV VADBE RAVNOTEŽJA NA DRŽO TELESA
Jonas Rohleder, Tobias Vogt
UČENJE ZAČETNIKOV STOJE NA ROKAH: UPORABNI PRISTOP RAZLIČNIH ZAMISLI O ŠPORTNO-POVRATNIH PODATKIH PRI UČENJU GIBANJA
María Alejandra Ávalos Ramos, Lilyan Vega Ramírez
STRATEGIJE UČENJA TELOVADNIH PRVIN S POMOČJO TEHNOLOGIJE PRI BODOČIH PROFESORJIH TELESNE VZGOJE
Sunčica Delaš Kalinski, Almir Atiković, Igor Jelaska
RAZLIKE MED TELOVADCI IN TELOVADKAMI PRI VEČKRATNI UDELEŽBI NA OLIMPIJSKIH IGRAH V OBDOBJU 1996 DO 2016
Bojan Leskošek, Ivan Čuk & César J.D. Peixoto
ZANESLJIVOST IN VELJAVNOST OCENJEVANJA MOŠKIH SESTAV NA VELIKI PROŽNI PONJAVI NA EVROPSKEM PRVENSTVU LETA 2014
Tomaž Pavlin
ZGODOVINSKI POGLED NA TELOVADBO IN ŠOLSKO TELESNO VZGOJO V SLOVENIJI
Vasilios Kaimakamis, George Dallas, Dimitris Kaimakamis
OBLIKA DROGA IN GIBANJA NA NJEM V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA
Angela Tsopanidou, Kalliopi Theodorakou, Elias Zacharogiannis
SRČNI UTRIP MED VADBO VINYASA JOGE
Mauricio Santos Oliveira, Yan Tavares Galdino da Silva & Paula Cristina da Costa Silva
PRIPRAVA TELOVADBE ZA VSE IN Z VSEMI
Anton Gajdoš
Kratki zgodovinski prispevki XI
Ivan Čuk
Uvodnik
With the New Year we are celebrating 10 years of Science of Gymnastics Journal’s existence. When we started our journal, we had no idea how long we would be able to publish articles about gymnastics. It seems that the seeds have been well nurtured and today we are proud that we can be of assistance in the international exchange of knowledge, between the science and practice in gymnastics.
In this issue we have ten articles with authors from Spain, Greece, Croatia, Bosnia and Herzegovina, the Czech Republic, Portugal, Germany, Brazil and Slovenia. Articles cover psychology (motor learning), history, philosophy (gymnastics for all), metrology (judging), physiology (heart rate during exercises), kinesiology (balance). Among disciplines in gymnastics most are dealing with man and women artistic gymnastics, but we have also article on trampolining and general gymnastics. As gymnastics derived from the Greek and Asian tradition, we also include an article on Yoga exercises.
For our October issue we are preparing a special issue about gymnastics at the Olympic Games, with special guest editors Myrian Nunomura and Laurita Marconi Schiavon from Brazil to remember the OG in Rio 2016.
Anton Gajdoš prepared a new contribution to the history of gymnastics, refreshing our knowledge of Abie Grossfeld, a gymnast, coach, judge, researcher and passionate gymnastics fan from the USA.
Our fellow researchers were hard working and published a few new books. Istvan Karacsony wrote ‘130 years of Hungarian Gymnastics’ - 904 pages with 4000 pictures/photos; under editor Monem Jemni the new edition of Science of Gymnastics is published; Juraj Kremnický and Sońa Kremnická wrote ‘Impact of specialized program on changes of gymnastics skills and development of physical abilities of young gymnasts’ and Ivan Čuk and Aleks Leo Vest published ‘Prevarani sokoli’ (Cheated Sokols) about how communists took over the Sokol organisation in Slovenia.
Just to remind you, if you quote the Journal: its abbreviation on the Web of Knowledge is SCI GYMN J. I wish you pleasant reading and a lot of inspiration for new research projects and articles.
Thomas Heinen, Nadja Walter, Linda Hennig & Damian Jeraj
PROSTORSKO ZAZNAVANJE CELEGA TELESA JE ODVISNO OD KVALITETE TELOVADCA
Zaznavanje prostorske usmerjenosti telesa je temeljni pogoj natančne izvedbe zahtevnih gibalnih nalog, kot so tiste, ki jih najdemo v akrobatskih športih. Čeprav se vidne informacije štejejo za pomemben vir podatkov pri opravljanju telovadnih prvin, je še vedno vprašljivo, katere vloge imajo vidni podatki pri dojemanju prostorske usmerjenosti, posebej glede na težavnosti prvine in posebnosti prvine. Študija se osredotoča na vprašanje, kakšno vlogo imajo vidni podatki v zaznavanju prostorske usmerjenosti. Visoko kvalitetne in nizko kvalitetne telovadce smo primerjali pri oceni naklona telesa med vrtenjem okoli čelne osi v smeri naprej in nazaj v giroskopski napravi z bodisi popolnimi vidnimi informacijami, ki so na voljo ali so brez vidnih podatkov. Rezultati so pokazali, da so visoko kvalitetni telovadci izkazali boljšo oceno naklona telesa v primerjavi z nizko kvalitetnimi telovadci. Ocenjeni koti naklona se spreminjajo kot funkcija osi vrtenja in prostorskega zaznavanja, vendar ne kot funkcija vidnih podatkov. Ugotovljeno je bilo, da je lahko povečana prostorska orientacijska sposobnost telovadcev posledica povečane občutljivost v posameznih senzoričnih sistemih in/ali najprimernejša obdelava medsebojno povezanih čutnih podatkov, ki so specifične za izkušnje telovadcev s posebnimi gibalnimi nalogami in ustreznimi zahtevami le-teh.
Ključne besede: giroskop, orodna telovadba, zahtevnost naloge, posebnosti naloge.
Jaroslav Krištofič, Tomáš Malý, František Zahálka
VPLIV VADBE RAVNOTEŽJA NA DRŽO TELESA
V članku se je preveril učinek programa vadbe ravnotežja na držo telesa (PS) med univerzitetnimi študenti usmerjenimi v orodno telovadbo. Poskusna skupina (n = 18) je poleg svoje redne vadbe opravila tudi posebno vadbo ravnotežja, kontrolna skupina (n = 15) pa je imela običajen režim samo redne vadbe. Za oceno drže telesa je bila uporabljena več senzorna plošča FOOTSCAN. V preskusih smo ovrednotili parametre COP (skupno potovanje centra pritiska telesa): pri snožni stoji z vidnim nadzorom (NS-VC) in brez (NS-WC), flamingo test na prevladujoči nogi (FPL) in neprevladujoči nogi (FNL). Rezultati so pokazali pomemben učinek časa na spremembe v PS pri snožnih testih, ne glede na skupino in vidni nadzor (F1,62 = 4,65, p = 0,03, η2p = 0,07). Vidni nadzor je imel pomemben učinek na PS v obeh skupinah (F1,62 = 12,55, p = 0,001, η2p = 0,17). Dodatna vadba ravnotežja je pomembno vplivala na PS v enonožno stojo (FPL: COPpre-test = 1006,01 ± 396,17 mm, COPpost-test = 875,78 ± 284,24 mm, t17 = 2,34, p <0,05, FNL: COPpre-test = 1102,44 ± 323,82 mm, COPpost-test = 987,89 ± 357,63 mm, t17 = 2,20, p <0,05) in preskus NS-WC (COPpre-test = 145,67 ± 34,91 mm, COPpost-test = 128,89 ± 36,03 mm, t17 = 3,26, p <0,05). V kontrolni skupini smo ugotovili pomembno izboljšanje samo pri FNL testu (p <0,05). Rezultati študije so pokazali, da lahko tudi vadba ravnotežja z nizkim obsegom, izvedena poleg redne vadbe, vodi tudi k izboljšanju drže telesa.
Ključne besede: drža telesa, telovadba, ravnotežje, vidna zaznava, ocenjevanje ravnotežja.
Jonas Rohleder, Tobias Vogt
UČENJE ZAČETNIKOV STOJE NA ROKAH: UPORABNI PRISTOP RAZLIČNIH ZAMISLI O ŠPORTNO-POVRATNIH PODATKIH PRI UČENJU GIBANJA
Zaradi redkih dokazov o pomenu ojačanih povratnih podatkih pri poučevanju telovadbe je bila opravljena raziskava ali standardizirani tipalno-besedni povratni podatki ali kratkotrajni vidni povratni podatki povečuje uspešnost izvedbe stoje na rokah in predstavo o izvedbi le-te. Šestindvajset študentov (7 žensk, 19 moških) je bilo naključno razdeljenih v skupino tipalno–besedne povratnih podatkov (starost: 22,7 ± 3,9 leta) ali v skupino s kratkotrajnimi vidnimi povratnimi podatki (starost: 21,9 ± 1,8 letna skupina) (vsaka n = 13). Vsi so predhodno izvedli stojo na rokah. Izvedli smo goniometrične analize za položaj kolka, ramen in glave, učinke povratnih podatkov pa smo spremljali z uporabo video zajemov in lutke s katero ponazorimo gibanje. Postavitev ramena pri izvedbi gibanja se je izboljšala po prejemu tipalno-besedni povratne zveze (p <0,01), medtem ko se je predstava o kotu v ramenih povečala pri vidnih povratnih podatkih (p <0,05). Poleg tega so bile po prejemu tipalno-besedni povratnih podatkov (p <0,01) ugotovljene pomembne povezave med izvedbo stoje na rokah in gibalnimi posnetki položaja glave, medtem ko so položaj kolka in gibalni posnetki bili povezani z vidno povratno informacijo (p <0,01). Tipalno-besedni povratni podatki in vidni povratni podatki vplivajo na več vprašanj gibalnega učenja na različne načine; vendar je to res tudi v kratkoročnem pristopu. Tako se priporoča za učenje različne povratne podatke, ki omogočajo celovito pridobitev želenega gibanja in položaja.
Ključne besede: telovadba, drža, predstava o položaju, ocenjevanje znanja.
María Alejandra Ávalos Ramos, Lilyan Vega Ramírez
STRATEGIJE UČENJA TELOVADNIH PRVIN S POMOČJO TEHNOLOGIJE PRI BODOČIH PROFESORJIH TELESNE VZGOJE
Namen raziskave je bil določiti uporabnost samoocenjevanja in medsebojnega ocenjevanja pri poučevanju in učenju telovadnih prvin. Uporabljene so bile metode ocene kakovosti in količine. Za razčlenitev kakovostnih podatkov je bil uporabljen program AQUAD 6, za količinske podatke je bila uporabljena pisarniška programska oprema Microsoft Excel za MAC (2015 Microsoft, različica 15.32). Opazovanje kot strategija zbiranja podatkov in nadaljnja njihova členitev je bistven del tega razvoja. Podobno je olajševalno dejavnost predstavljala tudi uporaba tehnoloških naprav, kot so video kamera in pametni telefon, slednji v dosegu večine študentov. Po drugi strani pa so učenci kritično razmišljali o metodi, ki so jo uporabili učitelji, kar kaže na njihove prednosti in pomanjkljivosti celotnega procesa. Avdiovizualne strategije in mediji so se v tej študiji tako pozitivno pokazali za samoocenjevanje in medsebojno ocenjevanje, saj so ustrezne strategije, ki prispevajo k obvladljivemu učenju in upravljanju podatkov.
Ključne besede: samoocenjevanje, medsebojno ocenjevanje, tehnološki instrumenti, učenje gibanja.
Sunčica Delaš Kalinski, Almir Atiković, Igor Jelaska
RAZLIKE MED TELOVADCI IN TELOVADKAMI PRI VEČKRATNI UDELEŽBI NA OLIMPIJSKIH IGRAH V OBDOBJU 1996 DO 2016
Glavni cilj telovadčeve poti je sodelovanje na olimpijskih igrah (OG) vsaj enkrat. Rezultati raziskave so pokazali pomembno razliko med spoloma pri številu telovadk, ki so tekmovale le na enih igrah (277 telovadcev in 408 telovadk); tudi med tistimi, ki so se redno udeležili dveh OG (104 telovadci in 70 telovadk), treh OG (28 telovadcev in 11 telovadk) in štirih OG (6 telovadcev in 0 telovadk). V številu tistih, ki so se redno udeležili petih OG (en telovadec in ena telovadka) in šest OG (nič telovadcev in ena telovadka) ni bilo pomembnih razlik med spoloma. Za oba spola je bil za zaporedne udeležence treh in več OG značilna visoko kakovost uspešnosti, ki je bila vidna v mnogih finalnih nastopih, in jih ne omejuje njihova nadpovprečna starost. Dobljeni rezultati bi morali spodbuditi vaditelje, da načrtujejo kakovostno vadbo za več kot eno olimpijsko obdobje, v katerem se lahko in bi morali pričakovati nenehno povečevanje kakovosti uspešnosti za oba spola.
Ključne besede: povprečna starost, telovadec, telovadka.
Bojan Leskošek, Ivan Čuk & César J.D. Peixoto
ZANESLJIVOST IN VELJAVNOST OCENJEVANJA MOŠKIH SESTAV NA VELIKI PROŽNI PONJAVI NA EVROPSKEM PRVENSTVU LETA 2014
Analizirali smo rezultate sestav moških posamezno na veliki prožni ponjavi na evropskem prvenstvu 2014 v Guimarãesu na Portugalskem. Skupno je v predtekmovanju tekmovalo 66 moških. Stari klasični način točkovanja, s katerim je rezultat izvedbe skupna vsota posameznih sodnikov (z izločanjem najnižjih in najvišjih ocen) za celotno sestavo, se je primerjala z novim načinom, s katerim se samo kot mediana ocen odbitka za posamezen skok pomnoži z tri in nato sešteje odbitke za vseh 10 skokov. Ugotovljeno je bilo, da je izvedba najpomembnejši del skupne ocene, ki presega stopnjo težavnosti in časa leta v obeh sestavah. Izračunani so bili koeficienti povezanosti znotraj razreda (ICC) in Kendallov koeficient skladnosti W. Pristranost je bila nizka, saj je bil le en sodnik, ki je dosegel znatno višje rezultate kot drugi sodniki. Zanesljivost je bila dobra za posamezne skoke (ICC okrog 0,9 in Kendall W okrog 0,7), medtem ko je bil za vsoto vseh deset skokov odličen (vsi ICC koeficienti nad 0,99 in Kendal W nad 0,97) za obe sestavi. Čeprav so bili koeficienti povezanosti med starim in novim načinom visoki (r = .965 in r = .997 za prvo in drugo sestavo), je bilo nekaj bistvenih razlik v uvrstitvi med tekmovalci med starim in novim načinom točkovanja (Spearman rank korelacija rho = 0,94 in rho = 0,96 za prvo in drugo sestavo). Kljub visoki zanesljivosti in veljavnosti ocenjevanja so bile predlagane nekatere možne izboljšave. Kar zadeva razlike med starim in novim načinom, ni bilo nobenih jasnih (ne) prednosti enega ali drugega.
Ključne besede: velika prožna ponjava, presojanje, natančnost, objektivnost.
Tomaž Pavlin
ZGODOVINSKI POGLED NA TELOVADBO IN ŠOLSKO TELESNO VZGOJO V SLOVENIJI
Prispevek obravnava odnos telovadbe in telesne vzgoje (TV) v šolah v Sloveniji v obdobju 1869-1941 in desetletju po drugi svetovni vojni ter predstavlja samo splošne razmere po političnih spremembah v Jugoslaviji. V obdobju do prve svetovne vojne je bila v šolah uvedena telovadba kot nova oblika telesne dejavnosti. Z novo šolsko zakonodajo leta 1869 je postala obvezen šolski predmet. To je zahtevalo oblikovanje učnih načrtov in najemanja strokovnega osebja, na kar je vplival tudi razvoj telovadbe v civilni družbi. Šolski predmet je bil prvotno imenovan telovadba. Vendar pa se je izraz telesna vzgoja začel uporabljati kmalu, dokler ob koncu prve svetovne vojne ni nadomestil prejšnjega imena. TV naj bi bil širši izraz, ki je obsegal tudi izobraževalne vidike te dejavnosti, medtem ko je bila telovadba domnevno ožji izraz, ki je bil povezan samo s telesnimi vidiki. Glede na prejšnji razvoj v ustreznih družbah in šolah je bila telovadba osrednja dejavnost v okviru TV. Izvajali so vaje z ali brez orodij za telovadbo, igre, kot tudi nekatere prvine ali discipline borilnih veščin. S člankom želimo spodbuditi tudi primerjalne analize TV, zlasti med regijami pod nekdanjima Avstro-Ogrsko in Jugoslavijo, saj delijo skupno zakonodajo in šolsko okolje s kulturno raznolikostjo.
Ključne besede: telovadba, telesna vzgoja, šolski učni načrt, gibanje Sokol, Slovenija.
Vasilios Kaimakamis, George Dallas, Dimitris Kaimakamis
OBLIKA DROGA IN GIBANJA NA NJEM V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA
Drog je od izuma (lesene izdelave) do sredine 19. stoletja prešel več delov razvoja. Vaje na drogu so bile statične, dinamične, blizu droga, brez koleba. Sredi 19. stoletja so se začeli pojavljati kovinski drogovi in nato drogovi nastavljive višine. Zaradi novega in ugodnejšega orodja so se pojavilo težje prvine in njih povezave s kolebom, statične in dinamične vaje pa so se nadaljevale. V osemdesetih letih so se pojavili dodatni nosilci za lesene stebre, medtem ko je bil v zadnjem desetletju 19. stoletja železni elastični drog postavljen s stabilizacijskimi verigami in mehanizmom za prilagajanje višine. Tak drog je bil uporabljen tudi na olimpijskih igrah leta 1896, kjer so bile opravljene vaje s kolebom in zamahom, pa tudi statične in dinamične vaje. Namen tega dela je bil raziskati in poudariti glavne značilnosti razvoja droga (vaje, predpisi in orodja) v drugi polovici 19. stoletja.
Ključne besede: drog, kovinska palica, dinamično-statične vaje, predpisi.
Angela Tsopanidou, Kalliopi Theodorakou, Elias Zacharogiannis
SRČNI UTRIP MED VADBO VINYASA JOGE
Zdi se, da ima praksa joge ugodne učinke na celovito zdravje in dobro počutje. Namen te študije je bil ovrednotiti intenzivnost vadbe Vinyasa joge. Pri dveh vadbah Vinyasa joge je bil zabeležen srčni utrip (HR) 24-ih odraslih zmerno telesno pripravljenih odraslih (12 moških, 12 žensk, povprečna starost ± sd, 39 ± 7,33 leta), ki sta bili sestavljeni iz štirih delov (ogrevanje, surya namaskar, 45 minut vadba in umiritiev). Največji HR je bil ocenjen sedem dni pred tem pričetkom vadbe na tekoči preprogi. Analiza podatkov je vključevala povprečje HR (u.n.m) in% največjega HR v vsakem delu obeh vadb in narejena je bila ANOVA (spola X Vinyasa). Rezultati so pokazali, da med obema dejavnikoma ali pomembnim glavnim učinkom spola ni bilo pomembnih interakcij v HR ali v največjem % HR. Pomembne pa so bile razlike (p <0,01) med štirimi deli vadbe Vinyasa, pri čemer je surya namaskar predstavljala najvišje srednje vrednosti. Udeleženci Vinyasa joge so v tej študiji imeli 68,8% -71,7% njihovega najvišjega HR vsaj 60 minut. Zgornja intenzivnost in trajanje vadbe je v splošno sprejetih smernicah za izboljšanje parametrov vzdržljivosti srca in ožilja pri zmerno telesno pripravljenih osebah. Zdi se, da sistematična udeležba v Vinyasa jogi lahko učinkovito izboljša sposobnost sprejema kisika in spodbuja zdravje.
Ključne besede: intenzivnost gibanja, vzdržljivost, poraba energije.
Mauricio Santos Oliveira, Yan Tavares Galdino da Silva & Paula Cristina da Costa Silva
PRIPRAVA TELOVADBE ZA VSE IN Z VSEMI
Telovadba lahko spodbuja izboljšanje zaznavanje telesa in boljše obvladanje gibanj in ima zmožnost, da preseže telesne vidike s povečanjem socialno-čustvenih dejavnikov, ki jo prežemajo. V disciplinah, ki jih organizira Fédération Internationale de Gymnastique (FIG), je telovadba za vse (GFA) osnova za vse ostale. Je edinstvena oblika telovadbe, ki v heterogenosti išče harmonijo, ustvarjalnost, svobodo in raznolikost, vedno ob upoštevanju telesnega, duševnega in družbenega blagostanja svojih telovadcev. Prispevek v pretežno pedagoški prihodnosti si GFA prizadeva deliti in razmišljati o delu in filozofiji skupine Gymnastic Group LABGIN s sedežem v Souzi (1997). Ta univerzitetni načrt vključuje začetno usposabljanje študentov telesne vzgoje. Usposabljanje vključuje socialno delo, ki je vključujoče, demokratično in je sposobno zajemati posameznike z deli telesne kulture, ki upajo, da vplivajo na njihovo prihodnje delo. Skozi izobraževanje si prizadeva za spodbujanje izkušenj z družbenimi vrednotami.
Ključne besede: gimnastika za vse; metodologija poučevanja in učenja.
Anton Gajdoš
Kratki zgodovinski prispevki XI
EB
Seznam recenzentov v letu 2017
EB
Nove knjige
.png)