Ivan Čuk
Uvodnik
Daniela Bento-Soares, Laurita Marconi Schiavon
TELOVADBA ZA VSE: RAZLIČNE KULTURE, RAZLIČNI POGLEDI
Fernanda Raffi Menegaldo, Marco Bortoleto
VLOGA ČASA IN IZKUŠENJ PRI VADBI TELOVADBE ZA VSE: GRAJENJE OBČUTKA SODELOVANJA
Vasiliki Kaioglou, Fotini Venetsanou
KAKO OCENJUJEMO GIBALNO PISMENOST PRI TELOVADBI? KRITIČNA OCENA ORODIJ ZA OCENO GIBALNE PISMENOSTI
Jessica Simpson, Krista J. Munroe-Chandler, Kyle F. Paradis
RAZMERJE MED STRASTJO IN PODOBO PRI MLADIH ORODNIH TEKMOVALCIH IN TEKMOVALKAH
Tim Haigis, Kerstin Schlegel
VPLIV VIDA NA UPRAVLJANJE GIBANJA PRI PRESKOKU
Miha Marinšek, Mitija Samardžija Pavletič
POVEZANOST MED ZNAČILNOSTMI KRČENJA MIŠIC IN SKAKALNO USPEŠNOSTJO TELOVADCEV IN TELOVADK
Ana Ferri-Caruana, Noelia Roig-Ballester, Marco Romagnoli
VPLIV DINAMIČNEGA IN STATIČNEGA RAZTEZANJA NA GIBLJIVOST, MIŠIČNO SILO IN SKOČNOST PRI TELOVADKAH
Anton Gajdoš
Kratek zgodovinski prispevek XVII
Ivan Čuk
Ocenjevalci 2019
Ivan Čuk
Nove knjige
Ivan Čuk
Uvodnik
Dear friends,
We have been publishing scientific articles about gymnastics for a dozen of years. 2020 will be marked by the Olympic Games in Tokyo (Japan). We expect excellent gymnastics and perhaps some new records even though gymnastics is normally not about records. We believe that many articles published here in the past have contributed to safer and better gymnastics.
The present issue brings seven articles from different lines of gymnastics, including general gymnastics, rhythmics, artistic gymnastics and acrobatics. Their topis range from sociology, psychology, motor abilities and motor control to physical education.
There authors are from Brazil, Greece, Canada, Germany, Slovenia and Spain.
Anton Gajdoš drafted another article related to the history of gymnastics, refreshing our awareness of Nikolay Adrianov, an excellent Russian gymnast who marked the era between 1970 and 1980 and later as a coach in Russia and Japan.
Special thanks to our reviewers whose diligent work has improved the quality of the published papers. The list of reviewers in 2019 is at the end of this issue.
Just to remind you, if you quote the Journal, its abbreviation on the Web of Knowledge is SCI GYMN J.
I wish you pleasant reading and a lot of inspiration for new research projects and articles.
Daniela Bento-Soares, Laurita Marconi Schiavon
TELOVADBA ZA VSE: RAZLIČNE KULTURE, RAZLIČNI POGLEDI
Telovadba za vse (GfA) je telesna dejavnost, katere meje z vidika organiziranja niso jasno določene. Zato je treba razumeti koncept, sprejet v GfA, in njegovo vrednost za vsako družbeno skupino. Ta študija razpravlja o tem, kako različni narodni upravni organi (NGB) telovadbe pristopajo k GfA. V zvezi s opredelitvijo GfA, ki so jo sprejele države, smo povprašali 44 NGB, ki jih zastopajo splošni upravni in / ali posebni člani GfA. Uporabili smo spletni vprašalnik, ki ga gostimo v Googlu Forms®, v štirih jezikih. Odgovore smo analizirali s pomočjo Content Content, katere kategorije so bile ustvarjene po mešanem modelu. Njegova strategija je sprejela zaporedne konstrukcijo razlage. Čeprav je v različnih določilih mogoče najti podobna načela GfA, so rezultati vprašalnika pokazali, da GfA pomeni različne stvari za vsako družbeno skupino, zato je težko razpravljati o enem samem razumevanju. Namesto tega je bolj smiselno razmišljati o GfA kot o naboru razumevanja. Zavedamo se, da vrednost GFA leži ravno v tolikšni raznolikosti pomenov in v vseživljenjski praksi gimnastike.
Ključne besede: telovadba za vse, pristop, državni organi upravljanja.
Fernanda Raffi Menegaldo, Marco Bortoleto
VLOGA ČASA IN IZKUŠENJ PRI VADBI TELOVADBE ZA VSE: GRAJENJE OBČUTKA SODELOVANJA
Cilj tega eseja je razpravljati o vlogi dveh socioloških kategorij, času in izkušnji v določenem okvirju netekmovalne telovadbe (telovadba za vse - GfA). Ko razumemo GfA kot skupinsko dejavnost, postane skupinka udeležba ključna prvina, ki udeležencem omogoča izmenjavo izkušenj v daljšem času. Zdi se, da je ta skupinska izkušnja v GfA neposredno povezana z razvojem in vzdrževanjem družbenih odnosov in spodbujanjem občutka pripadnosti, ki krepi GfA kot telesno prakso, ki kljubuje uspešnosti in logiki poudarjanja posameznika, ki jo v sodobni družbi pretirano doživljamo.
Ključne besede: netekmovalni šport, občutek pripadnosti, proces, sociologija.
Vasiliki Kaioglou, Fotini Venetsanou
KAKO OCENJUJEMO GIBALNO PISMENOST PRI TELOVADBI? KRITIČNA OCENA ORODIJ ZA OCENO GIBALNE PISMENOSTI
Netekmovalna telovadba lahko prispeva k razvoju gibalne pismenosti (PL), ki je splošno priznana kot obetaven temelj dejavnega življenja. Ocenjevanje PL je prvi korak za načrtovanje in oceno učinkovitih telovadnih programov, katerih cilj je povečanje PL, in za opolnomočenje otroka s PL. Ta študija je poskusila izčrpno razčleniti razpoložljiva orodija za ocenjevanje PL. Ob iskanju v petih elektronskih bazah podatkov so bila ugotovljena tri večdelna orodja, ki poskušajo PL celostno oceniti in jih je mogoče uporabiti v telovadbi, ter jih kritično razčeni glede na njihovo vsebino, ciljno populacijo, izvedljivost in psihometrijo. Ta postopek je razkril, da so kljub podobnosti razvidne razlike med orodji za ocenjevanje, predvsem zaradi njihove glavne osredotočenosti, okvirja (-ov) uporabe, starostnih skupin, za katere so zasnovani, meril, uporabljenih za ocenjevanje PL. Poleg tega so bile v vsakem orodju opredeljene omejitve, vključno s časom upravljanja; potrebno usposabljanje ocenjevalcev; ni zasnovan za invalide; omejeni dokazi za njihovo psihometriko, ki vzbujajo pomisleke glede izvedljivosti, uporabnosti in tehnične ustreznosti teh orodij. Ker napredovanje PL zahteva veljavna in zanesljiva orodja za ocenjevanje, se zdi izboljšanje obstoječih, da bi se spopadli s svojimi pomanjkljivostmi in / ali razvoj novih zdravih, nujno.
Ključne besede: telovadba, orodje za ocenjevanje gibalne pismenosti za mlade, potni list za življenje, kanadsko ocenjevanje gibalne pismenosti, pregled.
Jessica Simpson, Krista J. Munroe-Chandler, Kyle F. Paradis
RAZMERJE MED STRASTJO IN PODOBO PRI MLADIH ORODNIH TEKMOVALCIH IN TEKMOVALKAH
Namen pričujoče študije je bil preučiti razmerje med strastjo in samopodobo pri mladih orodnih tekmovalcih in tekmovalkah. Merjencev je bilo 245 (moški, n = 10; ženske, n = 235), starih od 7 do 16. let, ki so tekmovali v ženski orodni telovadbi (n = 221), moški orodni telovadbi (n = 7), pa tudi skoki na veliki ponjavi in akrobatskih skokih (n = 17). Telovadci so izpolnili vprašalnike, s katerimi so merili pogostost samopodob in njihovo strast do tekmovanja. Niz večkratnih regresijskih analiz je nakazal, da sta bila tako harmonična kot obsesivna strast pomembno povezana z vsemi petimi vrstami samopodob. Natančneje obsesivna strast je bila najmočneje povezana s štirimi od petih vrst samopodob (CS, CG, MS in MG-A), harmonična strast pa je bila najmočneje povezana z eno od petih vrst samopodob (MG-M). O rezultatih in posledicah strasti in samopodob v tekmovalnem mladinskem športu bi bila potrebna širša razprava.
Ključne besede: samopodoba, strast, mladinski šport, gimnastika.
Tim Haigis, Kerstin Schlegel
VPLIV VIDA NA UPRAVLJANJE GIBANJA PRI PRESKOKU
Zalet za povečanje hitrosti približevanja je sestavni del številnih športov. Cilj študije je bil raziskati ureditev zapletene gibalne naloge pri telovadbi in vpliv vida v teh procesih. Predpostavljeno je bilo, da se za optimizacijo postopka uporablja zlasti strategija, ki temelji na vidnem zaznavanju in vključuje podatke o času do stika, pridobljene iz spremenljivke tau. Pregledani so bili kinematični parametri 10 telovadcev, ki so izvajali premet naprej na preskoku. Razčlemba je pokazala, da se je v povprečju začel vidni nadzor tri korake pred oviro. Linearna regresija je pokazala, da je tau meja odvisna od hitrosti teka. Študija podpira idejo o ureditvi zaleta, ki temelji na vidni strategiji, v kateri je vpliv mize za preskok ključnega pomena. Telovadci so lahko prilagodili dolžino in trajanje koraka glede na hitrost gibanja, da bi olajšali optimalen prehod na odrivno desko in pozneje mizo. Pri tem je izrednega pomena vpliv hitrosti zaleta, ki se nanaša na vrednost tauja na začetku vidnega nadzora.
Ključne besede: premet naprej, vidni nadzor, zalet, kinematična razčlenitev.
Miha Marinšek, Mitija Samardžija Pavletič
POVEZANOST MED ZNAČILNOSTMI KRČENJA MIŠIC IN SKAKALNO USPEŠNOSTJO TELOVADCEV IN TELOVADK
Ta študija je preučila povezavo med lastnostmi mišic krčenja in uspešnostjo skakanja v telovadnicah. V raziskavi je sodelovalo devetindvajset mednarodno izkušenih telovadk (56%) in moških (44%). Radialni premik in krčenje mišic biceps femoris, rectus femoris, vastus lateralis, vastus medialis in erector spinae so bili zbrani za oceno lastnosti mišic s pomočjo tenziomiografije (TMG). Poleg tega smo zabeležili vršno moč, višino skoka, hitrost navpičnega vzleta in navpično vršno silo pri skoku iz polčepa, nasprotnega gibanju in globinskega skoka. Parametri TMG niso napovedovali skakalne uspešnosti v našem vzorcu telovadk ženskega in moškega spola. V članku so obravnavane povezave med parametri TMG in skakalnimi zmogljivostmi.
Ključne besede: orodna telovadba, skok, polčep, globinski skok, skok iz nasprotnega gibanja spuščanja, eksplozivna moč.
Ana Ferri-Caruana, Noelia Roig-Ballester, Marco Romagnoli
VPLIV DINAMIČNEGA IN STATIČNEGA RAZTEZANJA NA GIBLJIVOST, MIŠIČNO SILO IN SKOČNOST PRI TELOVADKAH
Namen študije je bil določiti dolgoročni učinek razteznih tehnik dinamičnega raztezanja (DROM) in statičnega raztezanja (SS) na razpon gibanja kolka (ROM), izometrične moči kolka in zmogljivosti navpičnega skoka pri telovadkah. V naključnem nadzorovanem preskusu je bilo osemnajst telovadk (starih 13 ± 2 leti) dodeljenih skupini DROM (n = 9) ali SS skupini (n = 9). Udeleženke so bile izmerjene na začetku in po zaključku poskusa na: izteg kolka (HE), upogib kolka (HF), 1RM izometrična HF jakost, skok iz polčepa (SJ) in skok prednožno zanožno (SL). Rezultati: Skupina DROM se je statistično izboljšala na desni nogi HE ROM (pred 13,67 ± 4,7; po 21,22 ± 5.2), desne noge HF ROM (pred 129,9 ± 9,9; po 139,0 ± 10,4), izometrične moči kolka za desno noga (pred 2,0 ± 1,1; po 4,7 ± 1,6) in leva noga (pre 1,7 ± 0,7; po 4,1 ± 1,6). Na izvedbo skokov vrsta raztezanja ni vplivala. Za mejo verjetnosti je bila določena vrednost 0,05 (2-smerna). DROM je bil boljši pri izboljšanju spremenljivih gibalnih lastnosti kot SS. Takšni rezultati lahko pomagajo pri določanju uporabe različnih tehnik raztezanja pri športnicah, glede na cilje vadbe.
Ključne besede: dinamični razpon gibanja, mlade telovadke.
Anton Gajdoš
Kratek zgodovinski prispevek XVII
Ivan Čuk
Ocenjevalci 2019
Ivan Čuk
Nove knjige