• Science of Gymnastics
• Zadnja številka
• Navodila za izdelavo članka
• Arhiv številk

Ivan Čuk
Uvodnik

Dear friends,

SCGYM 11 2 2019 journal

The European Union has changed its approach toward scientific publications and we have to respect the new guidelines. The most important guideline is that all scientific articles have to be openly accessible. While our journal already has open access to articles, we will try to number articles by digital object identifier (DOI) by the end of the year. It will be slightly more work, but generally we will still be able to publish three issues per year. At the end of May new journal evaluations have been published in SCOPUS. Unfortunately, our citation has been placed slightly lower than last year, but our SNIP indicator has risen and thus our journal is now in the second quarter of journals. An excellent result! In this issue, we have again ten articles by authors from Brazil, Portugal, Canada, Greece, Denmark (for the first time), Bulgaria (for the first time), Great Britain, Japan, Croatia, Germany, the USA, the Czech Republic and Slovakia. There is a variety of research fields and it is good to see that there is a lot of productive international cooperation among researchers. Among articles on gymnastics disciplines, most are dealing with the man and the women artistic gymnastics; we are proud that for the first time we have an article from TEAMGYM, a discipline that is gaining momentum in Europe. Anton Gajdoš prepared another article related to the history of gymnastics, refreshing our information on Albert Azarjan, an excellent Armenian (ex Soviet Union) gymnast. Please be welcome to Freiburg to 13th International Gymnastics Congress. Just to remind you, if you quote the Journal, its abbreviation on the Web of Knowledge is SCI GYMN J. I wish you pleasant reading and a lot of inspiration for new research projects and articles.

Sarita Bacciotti, Adam D.G., Baxter-Jones, Adroaldo Gaya, José Maia
GIBALNA UČINKOVITOST BRAZILSKIH ORODNIH TELOVADK: VPOGLED V VEČSTOPENJKO RAZČLENJENOST

SCGYM 11 2 2019 article 1

Namen raziskave je bil raziskati spremenljivke, ki pojasnjujejo razlike v gibalnih sposobnostih telovadk (MP). Vzorec je sestavljalo 249 telovadk (68 vrhunskih; 181 srednje dobrih), starih od 9 do 20 let, razdeljenih v štiri starostne kategorije: 9-10 let (n = 98); 11-12 let (n = 72); 13-15 let (n = 64) in 16 in več (n = 15). Telovadke so članice iz 26 brazilskih društev iz šestih različnih brazislkih zveznih držav. Celotni rezultat meritev sposobnosti nadarjenih je bil uporabljen za oceno telovadk, ki temelji na sklopu sedmih meritev: držanje stoje na rokah, odkolebi v opori, plezanje po vrvi, skleki v stoji na rokah, gibljivost v medeničnem obroču, dviganje nog in 20 metrski tek. Zbrani so bili tudi podatki o sestavi telesa, biološki zrelosti in podatki o zgodovini vadbe, pa tudi značilnosti društva, njegove opreme, tekmovanja, vaditeljih in razpoložljivosti programov za izbor nadarjenih. Podatki so bili razčlenjeni s pristopom modeliranja na več ravneh. Posamezne značilnosti telovadk so razložile 39% spremenljivosti ocene gibalnih sposobnosti, od katere je bilo 32% povezanih z neodvisnimi učinki starosti, tekmovalne ravni, maščobne mase, pojavljanja menarhe in ur vadbe na teden (p < 0,05). Značilnosti društva pojasnjujejo 61% celotne spremenljivosti gibalne sposobnosti telovadk; 96% od tega je bilo povezanih s klubskimi značilnostmi, vaditelji in izborom nadarjenih. Ti rezultati krepijo pomembno vlogo sočasnih učinkov in poudarjajo potrebo po vlaganju v opremo društev, idealno v strokovnem znanju vaditeljev in učinkovitih izbirnih vadbah. Takšne naložbe bi morale omogočiti izboljšanje in razvoj telovadne poti med njihovo življenjsko pot. Ključne besede: telesna pripravljenost, gibalne sposobnosti, telovadno društvo.

George Dallas, Alkmini Savvathi, Konstantinos Dallas, Maria Maridaki
VPLIV 6-TEDENSKE VADBE ZIBANJA CELEGA TELESA NA MIŠIČNO UČINKOVITOST MLADIH NETEKMOVALNIH TELOVADK

SCGYM 11 2 2019 article 2

Namen je bil raziskati učinke 6-tedenskega zibanja celotnega telesa na delovanje mišic in gibljivost telovadk. Dvaindvajset mladih zmerno uspešnih telovadk, ki so se prostovoljno odločili za sodelovanje v študiji, so se ločili na skupino, ki je sodelovala pri zibanju ali skupino brez zibanj glede na njihovo vadbo. Izvedeno je bilo 6-tedensko zibanje celotnega telesa, 3-krat na teden in so vključevale ekscentrične in koncentrične čepe na zibajoči plošči, pri čemer so udeleženke izvajali tri vaje na zibajoči plošči, medtem ko je bila pri nadzorni skupini zibajoča plošča izključena. Na začetku in po koncu 6-tedenske vadbe je bilo izvedenih pet meritev učinkovitosti (hitrost 20 m, predklon, skok is čepa, skok iz stoje na stegnjenih nogah, in skok z ene noge (desna noga in leva noga). Glede na rezultate je bil ugotovljen pomemben medsebojni učinek med skupino in hitrostjo ter skoka iz čepa. Nasprotno, ugotovljen je bil pomemben glavni učinek hitrost teka, skoka iz čepa, skoka iz stoje na stegnjenih nogah, in skoka z ene noge. Zaključno je bilo ugotovljeno, da so zibanja celega telesa učinkovita metoda za izboljšanje uspešnosti skočne moči mladih telovadk. Ključne besede: eksplozivna moč, vadba, poskus, orodna telovadba.

Ole H. Hansen, Lars G. Hvid, Per Aagaard, Kurt Jensen
MEHANIČNE ZNAČILNOSTI MIŠIC NOG PRI VRHUNSKIH AKROBATIH SKUPINSKIH AKROBATSKIH SESTAV

SCGYM 11 2 2019 article 3

Skupinske akrobatske sestave (TG) se razlikuje od orodne telovadbe, saj se izvaja v skupinah, ki vključujejo 6-12 udeležencev, ki tekmujejo v akrobatskih predstavah v treh disciplinah: skakanje z male prožne ponjave, skakanje na akrobatski stezi in sestavo na parterju. Telesne zahteve, ki jih zahtevajo športniki TG, večinoma ostajajo neznane in jih verjetno narekujejo posebne discipline in uporabljena oprema. Namen študije je bil opisati fiziološke zmožnosti z raziskovanjem mehanske funkcije mišic spodnjih okončin in povezanostjo z delovanjem TG pri 24 vrhunskih (12 moških, 12 ženskih) akrobatov. Metode: izmerjene so bile telesne značilnosti, 25m tek, ponavljajoči se skoki (RJ), skok iz stoje na stegnjenih nogah (CMJ), globinski skok z višine 48 cm (DJ48), maksimalna izometrična mišična moč noge (MVC) in hitrost razvoja sile (RFD) ). Rezultati: Za vse spremenljivke, razen MVC, so bile opažene pomembne spolne razlike (p < 0,05). Skupni časi sprinta je bil pri moških 3,36 ± 0,1s v primerjavi s 3,70 ± 0,1 s pri ženskah, višina CMJ 0,51 ± 0,05 v primerjavi s 0,41 ± 0,03 metra, višina odriva DJ48 0,43 ± 0,06 v primerjavi z 0,34 ± 0,06 m, brez razlike v koncentričnem vrhu proizvodnja energije med CMJ in DJ48. MVC je bil pri moških 38,3 ± 9,9 N / kg, pri ženskah pa 36,4 ± 9,2 N / kg. Pri ženskah gimnastiki so bile ugotovljene korelacije (r2 = 0,41-0,46, p < 0,05) med skoki z male prožne ponjave in skoki na akrobatski stezi z zmožnostjo hitrega teka. Pri moških so se pojavile povezave (r2 = 0,44, p < 0,05) med skoki z male prožne ponjave in relativno RFD (% MVC / s). Sklep: ugotovljena je zmerna povezanost med uporabo mišic spodnjih okončin in tehničnim znanjem, kar kaže na to, da se uspešnost v vrhunski skupini akrobatov opira tudi na druge dejavnike, kot je izolirana mehanska mišična uporaba. Ključne besede: skupinske akrobatske sestave, največja moč, tek, skok.

Stefan Kolimechkov, Iliya Kiuchukov, Iliya Janev, Lubomir Petrov, Albena Alexandrova, Dilyana Zaykova, Emil Stoimenov
VPLIV TELOVADBE NA ZDRAVJE IN TELESNO PRIPRAVLJENOST MLADIH TELOVADK IN TELOVADCEV

SCGYM 11 2 2019 article 4

Orodno telovadbo lahko vadimo že od zgodnjega otroštva in razvijamo glavne sestavine telesne pripravljenosti. Cilj te študije je bil oceniti telesno pripravljenost mladih telovad-cev/-k iz Bolgarije. Skupaj jih je bilo 161 (81 žensk in 80 moških), ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine (od 5-8, 9-11 in 12-15 let), s športnimi izkušnjami od 12 do 180 mesecev. Vsi udeleženci so izpolnili razširjeno različico sklopa za meritev gibalnih sposobnosti Alpha-Fit, pri čemer so se evropske norme uporabile za izračun percentilnih rezultatov za vsako meritev. Delež rezultatov v odstotkih glede na starost v starostni skupini 9-11 in 12-15 je bil bistveno nižji od 50. stotina mednarodnih norm za moške in ženske telovadke. Telovdci so pokazali bistveno nižje telesne maščobe, le en telovadec je bil ocenjen s prekomerno telesno težo, dva sta bila razvrščena kot debela. Ocenjevanje stotinov skoka v daljino in 4x10 m teka v skupinah je bilo bistveno večje od 50. stotina. V vseh ženskih skupinah so bili rezultati VO2max višji od 50. stotina, medtem ko se moški niso razlikovali od 50. stotina, razen v starostnem razponu 5-8 let. Orodna telovadba izboljšuje gibalne sposobnosti in pozitivno vpliva na telesni razvoj otrok. Telovadci in telovadke so imele v večini parametrov boljšo telesno pripravljenost v primerjavi z vrstniki. Ključne besede: telesna pripravljenost, orodna telovadba, Alpha-Fit.

Toshiyuki Fujihara, Pierre Gervais, Gareth Irwin
RAZDALJA MED GLAVO IN PRSTI STOPALA KOT PREPROSTA MERA RAZPONA ODBOČNIH KOLES NA KONJU Z ROČAJI

SCGYM 11 2 2019 article 5

Za razvoj znanstveno veljavnih orodij za spremljanje uspešnosti v praksi je ključno vprašanje, kaj meriti. Pomembnost temeljnih veščine, ki jo imenujemo odbočno kolo, je na konju z ročaji nesporna in ena od ključnih lastnosti koles je razpon gibanja. Prejšnje študije so uporabile kote med sklepi ali velikost poti dela telesa za ovrednotenje razpona, vendar smo domnevali, da razdalja med dvema točkama, in sicer glavo in prsti na stopalih, lahko nadomesti ostale kljub njeni enostavnosti. Ta študija je preučevala uporabo razdalje med glavo in prsti na stopalih, ki jo je normalizirala telesna višina telovadca, kot preprosto spremenljivko, ki bi lahko ovrednotila razpon koles. Kinematične podatke koles, ki jih je izvedlo 18 vrhunskih telovadcev, smo zbrali s sistemom za zajem gibanja Qualisys, ki deluje pri 100 Hz. Razdalja med glavo in prsti na stopalih (HTD) in njen vodoravni del (HTDh), so bili izračunani skupaj z njihovimi razmerji z rezultati rezultatov, ki so jih podali uradni sodniki, in drugimi spremenljivkami amplitude: vodoravni premeri ramen in gleženj; kot upogibanja telesa; in v oporni zadaj, kot podaljška ramen in položaj glave. Rezultati so podprli HTDh in ne HTD za njegovo potencialno uporabo kot eno samo spremenljivko za ovrednotenje razpona koles. Prednost HTDh v primerjavi z drugimi spremenljivkami so v potencialni veljavnosti, kljub relativni enostavnosti ocenjevanja. Ker računalništvo HTDh zahteva le položajne podatke glave in prstov, ima lahko več uporabe kot orodje za vrednotenje. Ključne besede: kakovost, vrednotenje, vadba, ocenjevanje.

Lucija Milčić, Kamenka Živčić, Tomislav Krističević
RAZLIKE V ZALETNIH HITROSTIH NA PRESKOKU PRI VRHUNSKIH TELOVADCIH IN TELOVADKAH

SCGYM 11 2 2019 article 6

Namen študije je bil primerjati razlike v hitrosti zaleta med skoki vrste premet, cukahara in jurčenko. Vzorec je sestavljalo 48 skokov, izvedenih na tekmovanju, od tega je bilo, 19 premetov, 17 cukahar in 12 jurčenkov. Podatki so bili zbrani na tekmovanju svetovnega pokala v Osijeku, 2017. Hitrost zaleta je bila izmerjena s hitrostnim radarjem (Stalker ATS, S PRO II). Opisna statistika je bila izračunana za vse spremenljivke in razlike v hitrosti naraščanja so bile določene z enosmerno ANOVA in Bonferronijevim preverjanjem na ravni pomembnosti pri p < .05. Povprečna hitrost zaleta pri premetu je bila 8,06 m / s, cukahari, 8,06 m / s in jurčenku 7,66 m / s. ANOVA je pokazala, da obstajajo pomembne razlike v hitrosti zaleta med premetom in jurčenkom ter med cukarao in jurčenkom. Rezultati te študije so pokazali, da ima drugačna vrsta skoka drugačno hitrost pri zaletu, kar bo vaditeljem in raziskovalcem pomagalo izboljšati tehniko preskoka. Ključne besede: orodna telovadba, preskok, hitrost, tek.

Jonas Rohleder, Tobias Vogt
UČINKOVITOST VADBE STRATEGIJE ZAPESTJA PRI STOJI NA ROKAH PRI ZAČETNIKIH

SCGYM 11 2 2019 article 7

Pri orodni telovadbi je osrednja vadba namenjena stoji na rokah, pri čemer pogosto uravnavano ravnotežni položaj v zapestju ter je prepuščeno učenju le-tega posameznemu vadečemu. Vendar pa raziskave učenja gibanja, povezane z veščinami, kažejo, da zapestja prispevajo predvsem k nadzoru drže stoje na rokah. Glede na nedavne raziskave, ki razkrivajo gibalno obnašanje, odvisno od izkušenj, je cilj te študije preučiti učinke učenja gibanja s poudarkom na zavestnem nadzoru položaja stoje na rokah izkušenih in manj izkušenih telovadcih. Petindvajset študentov prostovoljcev so izvedli tri tedensko usposabljanje, ki je izključno in izrecno obravnavalo uspešno uporabo zapestja med stojo na rokah. Video-vadnica, ki je udeležence seznanjala s strategijo nadzora ravnotežja pred petimi vadbami, so vsi zanemarjali, čeprav je nudila izrecno svetovanje o drži. Udeleženci so pred vadbo in po zaključku izvedli tri stoje na rokah na blazini. Standardizirani video posnetki vsakega preskušanja so omogočili dodelitev v skupino (izkušeni in manj izkušeni) na podlagi povprečnih časov drže stoje na rokah pred preskusom. S tem so časi ravnotežja, strokovne ocene (drža, izvedba in strategije za uravnavanje ravnovesja) in analize kotov ramenskega in kolčnega sklepa služili za odkrivanje sprememb v nadzoru. Za manj izkušene (p 0,05). Poleg tega se pri obeh skupinah spremembe v kotih ramenskega in kolčnega sklepa niso spremenile. Ključne besede: pridobivanje spretnosti, ravnotežje, nadzor drže, opazovanje modela.

William A. Sands, Madison K. Varmette, Gregory C. Bogdanis, Olyvia Donti, Bryce V. Murphy, Troy J. Taylor
PRIMERJAVA ODRIVNIH ZNAČILNOSTI TREH VRST PROŽNIH PONJAV

SCGYM 11 2 2019 article 8

Uporaba prožnih ponjav je v zadnjih letih močno narasla v telesni vzgoji in med športniki v športu, od orodne telovadbe in potapljanja do smučanja in deskanja na snegu. Namen te študije je bil preučiti značilnosti odrivov, ki jih izvedejo športniki, ki skačejo na treh vrstah ponjav: akrobatska steza, tekmovalna velika prožna ponjava in povečana velika prožna ponjava. Skoke so izvajali akrobatski (5 moških, 5 žensk). Triosni merilnik pospeška (250 Hz) je označil 10 najvišje nadzorovanih skokov na vsaki ponjavi in vsakega športnika. Ponavljajoče se analize ANOVA so pokazale značilne razlike v odrivih: čas od začetka odriva do največjega pospeševanja (p < .001, n2 = 0.82), čas od pospeševanja do največjega dosega do konca (p = .030, n2 = 0.40) in skupni čas odriva (p < 0,001, n2 = 0,78, višina skoka (p < .001, n2 = 0,95) največji pospešek (p = ,015, n2 = 0,37) in čas letenja (p < ,001, n2 = 0,97). , sila in povprečna sila nista bili statistično različni (p ˃ ,140, n2 = 0,20). Najtrša ponjava z najnižjimi časovnimi vrednostmi, pospeški vrhov in višinami skoka je bila akrobatska steza, ki mu je sledila tekmovalna velika ponjava in povečana velika ponjava, ti podatki lahko pomagajo uporabnikom in drugim, da razumejo vedenje športnikov pri skakanju. Ključne besede: ponjava, primerjava, pospešek, skoki.

Miriam Kalichová, Petr Hedbávný, Barbora Pyrochtová, Jana Příhonská
PRIMERJAVA MED DEJANSKO IN NAPOVEDANO TELESNO VIŠINO ČEŠKIH VRHUNSKIH TELOVADCEV

SCGYM 11 2 2019 article 9

V okviru orodne telovadbe se pogosto obravnava vpliv intenzivne vadbe na rast in razvoj telovadcev in telovadk. Cilj tega dela je primerjati doseženo in napovedano telesno višino in dolžino telesnih delov v 11 vrhunskih telovadcev iz Češke republike, ki so bili 12 let ali več podvrženi intenzivni vadbi. Povprečna starost telovadcev je bila 33 ± 11,5 let, telesna višina 174,9 ± 4,1 cm in masa 71,5 ± 5,13 kg. Z uporabo standardiziranih telesnih meritev smo dobili telesno višino (BH) in dolžino trupa, zgornje in spodnje okončine, roke, podlakti, stegna in goleni. S pomočjo t-testa (p< .05) smo primerjali dejansko in napovedano telesno višino s pomočjo treh različnih napovednih enačb. Rezultate smo primerjali tudi z relativnimi dolžinami telesnih segmentov, kot so poročali Chaffin & Andersson in Brugsch. V večini primerov so rezultati pokazali nižjo dejansko telesno višino od napovedane telesne višine, ta razlika je bila statistično pomembna v dveh od treh napovednih enačb. Relativna predvidena dolžina zgornjih okončin (0.442BH), rok (0.189BH), spodnjih okončin (0.515BH), stegen (0.257BH) in telet (0.251BH) ustreza predvideni dolžini teh segmentov. Dejanska dolžina trupa (0,544BH) in dolžina podlakti (0,166BH) je daljša od predvidene dolžine. Na podlagi rezultatov telesnih segmentov telovadcev lahko rečemo, da imajo telovadci daljši trup, srednje dolge zgornje okončine in krajše spodnje okončine. Ključne besede: orodna telovadba, telesna višina, telesni deli, napovedne enačbe.

Adriana Kaplánová
OSEBNOST TELOVADCEV IN NAČIN SPOPADANJA S TEŽAVAMI

SCGYM 11 2 2019 article 10

Razlog, zakaj nekateri telovadci izvedejo odličen nastop, drugi pa so komaj sposobni izvesti srednje uspešen nastop na tekmovanju, je lahko s področja osebnostne strukture. Spopadanje s težavami je odziv telesa na neravnovesje med zahtevami zunanjega okolja in sposobnostjo telesa, da izpolni te zahteve. Zato je cilj naše raziskave raziskati razmerje med strukturo osebnosti telovadcev in strategij obvladovanja težav. Vzorec študije je sestavljalo 56 vrhunskih slovaških telovadcev (16 moških in 40 žensk), starih od 15 do 26 let, s povprečno starostjo 19,34 ± 3,15 let. Struktura osebnosti telovadcev je bila raziskana z vprašalnikom NEO-FFI (Ruisel & Halama, 2007). Strategije obvladovanja težav so bile preučene z Atletskim popisom sposobnosti spopadov ACSI-28 (Smith et al., 1995). Rezultati so pokazali, da je 6 od 7 podsklopov strategij za obvladovanje težav v povezavi z osebnostno strukturo telovadcev, in sicer čustveno labilnost / stabilnost, ekstrovertiranost/introvertiranost in odprtost do izkušenj. Ugotovili smo tudi, da nobeden od podsklopov strategij obvladovanja težav ni v odnosu do sprejemljivosti in vestnosti telovadcev. Boljše razumevanje osebnostnih lastnosti in strategij obvladovanja težav za pomoč pri njih obvladovanju lahko pomaga vaditeljm in športnim psihologom pri razvoju učinkovitih vplivov pomoči telovadcem za doseganje najboljših rezultatov na tekmovanju. Ključne besede: strategije premagovanja, osebnostne lastnosti, športna psihologija.

Anton Gajdoš
Kratek zgodovinski prispevek XV

SCGYM 11 2 2019 Gajdos