Za doseganje vrhunske zmogljivosti in uspešnosti vrhunskih športnikov, so potrebne izjemne vadbene obremenitve. Na vrhunski ravni lahko največji obseg vadbe pri športih, kot so plavanje, kolesarjenje, triatlon in veslanje, tako presega 30 ur na teden, zaradi česar je poraba energije pri treningu precejšnja (angl. exercise energy expenditure; EEE). Poleg tega so omejitve zmogljivosti uspešnosti v številnih športih povezane z idealnim razmerjem med močjo (ali silo) in telesno maso, kar spodbuja spreminjanje telesne mase in/ali telesne sestave s prilagajanjem vadbenih obremenitev in energijskega vnosa (angl. energy intake; EI). Dolgotrajna kombinacija teh prizadevanj ustvarja pogoje za potencialno škodljive fiziološke in posledično zdravstvene posledice preobremenitve pri treningu. Te se lahko izražajo kot spekter fizioloških sprememb s katerimi opredeljujemo sindrom pretreniranosti (angl. overtraining syndrome; OTS) in/ali kot posledice hormonskih in presnovnih motenj zaradi prenizke razpoložljivosti energijske (angl. low energy avaliability; LEA) za bazalno presnovo, kar se izraža klinično ali sub-klinično kot sindrom relativnega energijskega primanjkljaja v športu (RED-S). OTS se v klinični praksi kaže kot sindrom zmanjšane zmogljivosti športnika, ki ga z bolezenskimi vzroki ne moremo razložiti, RED-S pa kot spekter hormonskih, presnovnih in funkcionalnih motenj organizma, ki nastanejo kot posledica stanja kronične LEA. Zato imata OTS in RED-S veliko skupnih etiopatogenetskih poti in simptomov ter znakov premajhne oz. neustrezne regeneracije in okrevanja po vadbeni obremenitvi. Med ključne patogenetske mehanizme obeh sindromov spada LEA. Energijska razpoložljivost (angl. energy avaliability; EA) je opredeljena kot razlika med EI in EEE in je normalizirana glede na pusto telesno maso. Iz samega koncepta LEA je razvidno, da gre za posledico neustreznega vnosa energije glede na vadbene obremenitve (bodisi zaradi premajhnega energijske vnosa, povišane energijske porabe zaradi treninga ali kombinacije obojega). Posledice LEA so številne in vrhunskega športnika prizadenejo tako po zdravstveni kot tudi po zmogljivostni plati. Ustrezna in celovita regeneracija po treningu, ki vključuje tako prehransko podporo, kot tudi različne druge regeneracijske postopke (psiho-socialna podpora, sprostitvene tehnike za zmanjšanje stresa, fizikalni postopki za zmanjšanje mišičnih okvar po vadbi, ustrezna higiena spanca kot tudi tehnike izobljšanja spanca) ter seveda ustrezno medicinsko podporo zmanjšuje tveganja za nastanek RED-S in OTS in omogoča športniku, da trenira optimalno, dosega vrhunske rezultate in ob tem ostaja zdrav. Le tako je lahko tudi vrhunski šport resnično zdrav. Temeljni cilj pričujočega projekta je preveriti učinkovitost različnih presejalnih testov s katerimi bi lahko natančneje ugotovili pomanjkljivo področje odziva na vadbo in regeneracije pri posameznem športniku, ter ga tako hitreje usmerili v individualno obravnavo.

Sodelujoče organizacije:

2413 - Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju / Universita del Litorale, Facolta di Scienze della Salute

381 - Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta / University of Ljubljana, Faculty of Medicine

2334 - Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta / University of Maribor, Faculty of Medicine

312 - Univerzitetni klinični center Ljubljana / University Medical Centre Ljubljana

1510 - Znanstveno-raziskovalno središče Koper / Science and Research Centre Koper