Šport in druge oblike telesne aktivnosti so tako z vidika posameznika, kot tudi z vidika skupnosti in družbe pomembno orodje krepitve telesnega in duševnega zdravja, vzdržnejšega zdravstvenega sistema in izboljševanja kakovosti življenja. Športno-rekreativna dejavnost ima prepoznano in pripoznano vrednost v vseh življenjskih obdobjih, vendar pa se njeni koristni učinki ne izražajo brezpogojno, neposredno, vedno in nujno. V potrebi po identifikaciji kombinacije faktorjev in pogojev, ki lahko sicer nestalno razmerje med športom in razvojem usmerijo v manj negotovo, bolj informirano in pozitivno smer ter v kontekstu spodbujanja množične dostopnosti športa in drugih, manj institucionaliziranih in organiziranih oblik telesne aktivnosti, so potrebni tako omogočanje priložnosti za šport in ustrezno ozaveščanje populacije, kot tudi empirično podprte raziskave in zanesljivi rezultati kot nujno izhodišče načrtovanja športno-rekreativnih programov, učinkovitih intervencij in večplastnega spodbujanja telesne aktivnosti. V tem oziru je eden izmed pomembnejših ciljev projekta Vrednotenje in spremljanje telesne dejavnosti v Sloveniji analizirati domače in mednarodne raziskave telesne aktivnosti in telesne zmogljivosti prebivalstva ter nasloviti njihove dosedanje pomanjkljivosti in pretirane poenostavitve tako na interpretacijski ravni, kot tudi na empirični ravni pridobivanja podatkov. Pri oblikovanju teoretičnih izhodišč in v prizadevanjih po vzpostavitvi pogojev za ukvarjanje s telesno aktivnostjo, ki bi bila koristna, privlačnejša ter dostopna širšemu krogu populacije, bo raziskava pozorna in dojemljiva za kritične študije, ki ne ostajajo na ravni razlage simptomov telesne aktivnosti, temveč skušajo odkriti temeljne vzroke in pogoje, ki do simptomov šele pripeljejo. Telesna oz. športna aktivnost je bila v nedavni preteklosti pogosto podrejena predvsem instrumentalnim razlogom, hkrati pa se je ob spodbujanju individualistične etike in predpostavljene potrebe po skrbi zase v proučevanjih ločila od potrebe po sočasnem razumevanju in upoštevanju družbeno-ekonomskih kontekstov. Obstoječa raziskava bo zato skušala ugotavljati in primerjati gibalne navade prebivalcev Slovenije glede na sociodemografske značilnosti, pregledala, uredila in analizirala bo rezultate študije o Športno-rekreativni dejavnosti v Sloveniji (SJM, 2021), ter oblikovala predloge sistemskih sprememb, ki so v tem kontekstu pozorne na posamezno življenjsko obdobje (otroci in mladostniki, odrasli, starostniki). Empirična raven raziskovalnega projekta bo teoretično dopolnila s kritičnim pregledom obstoječih raziskav in literature s področja testnih baterij za ocenjevanje telesne zmogljivosti populacije, od tu pa bo razvila oz. predlagala lastno testno baterijo, ki bo v prizadevanjih po kakovostnejših rezultatih prilagojena različnim starostnim skupinam - tj. otrokom in mladostnikom, odraslim in starostnikom, ter kroničnim boleznim. Istočasno bomo poskušali ustvariti takšno testno baterijo gibalnih sposobnosti, ki bo izvedljiva pri vseh omenjenih populacijah in bo omogočala sledljivost in spremljanje izbranih gibalnih parametrov v vseh življenjskih obdobjih. Testna baterija bo v toku trajanja projekta prav tako implementirana in preizkušena na ustreznih vzorcih omenjenih delov populacije, v okviru katerih bo raziskovalni projekt meril in analiziral telesno zmogljivost prebivalcev Slovenije, z analizo pridobljenih podatkov pa bo nato identificiral obstoječe težave ter ponudil možne izboljšave. V zadnji fazi raziskovalnega projekta bo o njegovih rezultatih izvedeno tudi obveščanje ustreznih ciljnih javnosti.

Več o CRP-u najdete na povezavi.