Šport zaznamuje izjemna motivacija, intenzivnost treningov in nastopanj ter visok nivo stresa. Maksimalni napor in težnja k popolnosti stalno zahtevata delo, ki je v območju fizioloških meja. Vse to povečuje verjetnost športne poškodbe. V vrhunskem športu je športna poškodba splošen dogodek. Izkušnje pravijo, da so prav športne poškodbe eden izmed odločujočih faktorjev športnikove uspešnosti oz. neuspešnosti na tekmovanjih. Raziskave kažejo (Duda, Smart, Tape, 1989; Larson, Starkey in Zaichowski, 1996; Green, 1992; idr.), da imajo psihološki dejavniki velik vpliv na proces rehabilitacije športnika. Da bi bil ta proces čim bolj uspešen, je potrebno poleg specifične rehabilitacije poškodovanega področja in splošne fiziološke rehabilitacije nameniti tudi pozornost psihični rehabilitaciji športnika in identifikaciji dejavnikov, ki omogočijo uspešno rehabilitacijo poškodovanega športnika.
Z omenjeno raziskavo bomo skušali identificirati tiste dejavnike, ki napovedujejo uspešno rehabilitacijo in oblikovati prvi celostni model rehabilitacije poškodovanih športnikov v Sloveniji. V vzorec nameravamo zajeti okoli 100 aktivnih tekmovalnih športnikov (ločeno polovično po spolu), ki zaradi športne poškodbe obiskujejo Ortopedsko Kliniko v Ljubljani. Pogoj za udeležbo v raziskavi je resnost poškodbe, in sicer vsaj artroskopija ali zahtevnejši kirurški poseg (z resnostjo poškodbe frustracija raste). Posegi bodo s pomočjo zdravnikov tudi ovrednoteni glede na različne stopnje težavnosti. Udeleženci bodo bili spremljani v določenem časovnem zaporedju, prvič tik po operaciji in drugič na koncu svoje rehabilitacije (longitudinalnost). Skušali bomo identificirati dejavnike, ki vplivajo na uspešno rehabilitacijo in jo predhodno tudi ustrezno definirali npr. s fiziološkega vidika (s pomočjo zdravnikov bi lahko ugotovili, v kolikšni meri je rehabilitacija poškodbe s fiziološkega vidika uspešna, npr. ali se je poškodovani sklep dovolj hitro in uspešno regeneriral), tekmovalnega (v kolikšnem času športniku uspe priti na isto raven tekmovalne uspešnosti kot pred poškodbo) in psihičnega vidika (nizka anksioznost, razdražljivost, motnje razpoloženja). Sestavili bomo izbran vzorec psihodiagnostičnih preizkusov. V raziskavi se bomo osredotočili na sledeče spremenljivke: osebnostne lastnosti, lokus kontrole, motivacija, spoprijemanje s poškodbo, podpora družine in sotekmovalcev, športno identiteto in sprejemanje rehabilitacije.