Namen testa je ugotoviti, kakšen del mišice je merjenec sposoben hoteno aktivirati pri največjem hotenem mišičnem naprezanju. Nivo mišične aktivacije se izmeri na podlagi primerjave največjega navora, ki ga lahko merjenec razvije zavestno, in navora, ki ga dobimo ob maksimalni zavestni mišični kontrakciji ter sočasni električni stimulaciji. Na razpolago sta dve metode za določanje nivoja mišične aktivacije:

• meritev z dodatnim dvojnim električnim impulzom,
• meritev z dodatnim vlakom impulzov.

Podatek je % mišične aktivacije in največji navor v sklepu, ki jo je merjenec sposoben razviti. Dobljeni podatki so v pomoč pri usmeritvi v vadbo mišične hipertrofije (visok nivo) ali mišične aktivacije (nizek nivo) ali preverjanju učinkov vadbe.