Prva knjižnica je delovala že pri Fizkulturni zvezi Slovenije. V Ljubljani smo leta 1946 dobili tako imenovani Zavod za fizkulturo. Strokovna knjižnica je bila ustanovljena leta 1947. Od Fizkulturne zveze je prevzela tudi gradivo.

Leta 1953 je bil ustanovljen Inštitut za telesno vzgojo, ki je deloval tri leta, leta 1956 pa dobil status višje šole. Leta 1956 je začela knjižnica voditi prve evidence gradiva. Visoka šola za telesno kulturo je bila ustanovljena leta 1960. Vse doslej opisane kadrovske šole so gostovale na Taboru 14 v Ljubljani. 

V novo zgrajeno stavbo na Gortanovi 22 v Ljubljani (Kodeljevo) se je Visoka šola za telesno kulturo preselila leta 1964, kjer je še zdaj. Knjižnica je bila v manjšem prostoru v 1. nadstropju, s pripadajočim arhivom v kletnih prostorih. Vodil jo je sabljač in naš prvi olimpijec Rudolf Cvetko. Za njim je okoli leta 1969 vodenje knjižnice prevzela gospa Marija Knez Bergant. 

Visoka šola je bila leta 1975 vključena v ljubljansko Univerzo. V Fakulteto za telesno kulturo je bila preimenovana leta 1982 in tako postala enajsta fakulteta Univerze v Ljubljani. Leta 1988 se je preselila v nekoliko večje prostore. Knjižnica je imela en prostor, v katerem so bili: omare z gradivom, polica z revijami, računalnik, izposojevalni pult in nekaj miz za uporabnike. Pridobila je prostore za zaposlene, kjer se je nahajal še ostali del gradiva. Zdajšnje ime Fakulteta za šport je bilo sprejeto že v državi Sloveniji,  leta 1991.

Po letu 1996 v življenju knjižnice najbolj izstopata njena prostorska razširitev in preureditev ter njena avtomatizacija poslovanja. Leta 1996 prejšnjo vodjo zamenja gospa Darja Debeljak, ki je še vedno vodja knjižnice. Z januarjem 1996 je knjižnica postala polnopravna članica COBISS-a (Kooperativni online bibliografski sistem in servisi). Najprej je začela s katalogizacijo (vnosom gradiva) in bibliografijo raziskovalcev. Računalniška izposoja je bila vzpostavljena februarja 2002. Marca 2003 je knjižnica dobila novo, večjo čitalnico in prosti pristop. Knjižnica ima 232 m2 neto uporabne površine. Ima sobe za zaposlene, depo, prostor za izposojo in čitalnico s 57 čitalniškimi mesti.

V svojem arhivu hrani zgodovinsko gradivo, ki ga zbira za preučevanje slovenske športne zgodovine in dediščine.