Vzporedno z uvajanjem telesne vadbe oziroma »telovadbe« ali ponekod »gimnastike« in zatem »telesne vzgoje« kot rednega predmeta v šolske predmetnike (v Avstro-Ogrski leta 1869) in množičnim društvenim razvojem telovadne in športne aktivnosti tekom 19. in 20. stoletja, se je vzpostavilo vprašanje stroke in kadrov. Problem v šolstvu so reševali z javnimi strokovnimi tečaji (prvi 1871, Dunaj), civilna družba pa z organizacijo specialističnih strokovnih vaditeljskih tečajev. Na Slovenskem je slednje v okviru sokolstva vpeljal Viktor Murnik sredi devetdesetih let 19. stoletja.
Z razpadom Avstro-Ogrske in ustanovitvijo jugoslovanske države ter slovenizacijo šolstva je bila v šolstvo vpeljana »telesna vzgoja« po sokolskem telovadnem sistemu. Izobraževanje kadrov za potrebe šolstva in prakse se je naslonilo na sokolske strokovne tečaje. V tridesetih letih 20. stoletja je Ministrstvo za telesno vzgojo naroda ustanovilo in v letu 1938 v Beogradu sprovedlo Višjo šolo za telesno vzgojo. Vzporedno pa je na Slovenskem diplomant berlinske Visoke šole za telesno vzgojo Drago Ulaga tik pred drugo svetovno vojno pripravil načrte za študij telesne vzgoje v okviru ljubljanske Filozofske fakultete, vendar sta aprilski napad na Jugoslavijo 1941 in druga svetovna vojna prekinila začete pobude.
Z obnavljanjem telesnokulturnega življenja po drugi svetovni vojni se je obnovila težnja po strokovnem izobraževanju in organiziranju ali šole ali katedre. V Sloveniji je bil novembra 1946 ustanovljen Zavod za fizkulturo s sedežem na Taboru v Ljubljani z nalogo, »da vzgaja kader strokovnjakov za šolstvo, fizkulturna društva in druge ustanove in da znanstveno raziskuje vprašanja telesne vzgoje.« Enoletno šolanje je bilo v naslednjih šolskih letih skladno z državno smernico preoblikovano v triletno in zatem štiriletno srednješolsko šolanje, študij pa je potekal v Beogradu na Državnem inštitutu za fizkulturo (dif-u). Ker pa je v desetletju po drugi vojni v šolstvu rasla zahteva po ustrezni višješolski ali visokošolski izobrazbi učiteljev in se dotikala tudi problematike telesnovzgojnega izobraževanja, se je končno udejanila ideja o domačem višješolskem zavodu. Novembra 1953 je bil ustanovljen Inštitut za telesno vzgojo v Ljubljani s stopnjo višje šole. Naloge Inštituta so bile »izobrazba visokokvalificiranih vzgojiteljev za telesno vzgojo ter znanstveno proučevanje vseh vprašanj telesne vzgoje in pomoč telesnovzgojnim organizacijam pri njih napredku«. Študij je obsegal šest semestrov, potekal je na Taboru in izven. Marca 1956 je bil Inštitut preimenovan v Višjo šolo za telesno vzgojo, priključena pa mu je bila tudi plesna šola.
Pomemben strokovno-raziskovalni korak je bil prerast Višje šole v Visoko šolo za telesno kulturo (VŠTK) julija 1960, z nalogo, da »pripravlja višje in visoko kvalificirane strokovnjake za vse področje telesne kulture, zlasti za potrebe šolstva in organizacij za telesno vzgojo« ter da »organizira in pospešuje znanstveno delo in pripravlja znanstvene delavce na področju telesne vzgoje.« Leta 1964 je VŠTK pridobila nove primernejše prostore na Kodeljevem. V novih pogojih dela je bil skladno s tedanjimi smernicami visokošolskega študija oblikovan dvostopenjski študij, ki ga je 1964 nadgradil magistrski študij in pozneje še doktorski. Glede na tedanje reforme v Telesni kulturi in uvedbi področij ali pojavnih oblik telesna vzgoja, rekreacija in šport je bil »cilj in namen študija vzgajanje in izobraževanje učiteljev telesne vzgoje za vzgojno izobraževalne organizacije, športna društva, organizacije združenega dela, delovne skupnosti, krajevne skupnosti in turizem«.
VŠTK je bila leta 1975 vključena v ljubljansko Univerzo, leta 1982 pa je na osnovi dotedanjega akademsko-raziskovalnega razvoja sprožila postopek za preimenovanje v Fakulteto za telesno kulturo. Univerzitetni svet je marca 1982 na osnovi »ocene … razvoja« ter »uveljavitve tako na pedagoškem kot tudi raziskovalnem delu« in uveljavitve tako v domačem kot mednarodnem prostoru, »prizadevanje Visoke šole za telesno kulturo, da se preimenuje v Fakulteto za telesno kulturo«, podprl. Leta 1990 je fakulteta spremenila ime v Fakulteto za šport, s tem imenom deluje vse do danes.
Leta 2010 smo ob 50 letnici Fakultete za šport izdali zbornik, ki si ga lahko v PDF obliki ogledate spodaj.
.png)