Vsakemu resnemu načrtu psihične priprave mora predhoditi analiza športnikovega vedenja. Pozorni moramo biti predvsem na ustreznost aktivacije (ne sme biti ne premočna niti ne prešibka) in nivo samozaupanja pred tekmo. Optimalnost športnikovega vedenja je odvisna od količine stresa, ki deluje nanj, in njegove sposobnosti soočanja s stresom oz. desenzibilizacije t.i. tekmovalne anksioznosti in drugih napetosti, ki se v povišani meri pojavljajo pred začetkom tekmovanja.  Opazujemo jih lahko na treh nivojih: fiziološkem, doživljajskem in vedenjskem. Vplivajo pa na nastop v smislu povečanja variabilnosti (padci in vzponi), splošnega poslabšanja nastopa, lahko pa tudi popolnoma blokirajo nastop. Negativno delujejo tudi specifični strahovi in nezmožnost koncentracije. Po končani analizi vedenja sledi načrt psihične priprave. Psihična priprava poteka skladno z zastavljenimi cilji.  Največkrat večino vaj opravi športnik sam, stalno pa v skupnem sodelovanju s psihologom kontrolirata trenutno stanje, skušata evidentirati potrebe po spremembah programa-če so potrebne, psiholog športnika uči nekaterih vaj, prav tako pa je narava nekaterih vaj taka, da jih mora voditi psiholog. Večino športnikove psihične priprave lahko športnik izvaja samostojno, vendar mora imeti zato ustrezne pripomočke. Eden izmed njih je pisni program psihične priprave, ki ga športniku (rekreativcu ali komu drugemu) pripravimo, da se zna orientirati, kaj je potrebno trenirati na področju psihične priprave. Pisni program priprave vključuje tedensko različico kompleta psihičnih in mentalnih vaj, s katerimi se športnik skuša pripraviti na osnovne ali specialne cilje psihične priprave. Pisni program psihične priprave je individualno zasnovan in se tekom spremembe ciljev lahko spremeni (npr. program osnovne psihične priprave, program specialen priprave na SP ali kaj podobnega).